Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh.

Zjutraj smo šli s celotno veselo družino na Vodil vrh. Lahko rečem, da si je glava malo odpočila in naredila premor med študiranjem težke svinjarije, za katero vse bolj vem, da je metanje stran energije & časa. Izvedela sem namreč nekaj poudarkov, ki jih bo vseboval kolokvij in glede na vse dostopne vire lahko sklenem, da ti sploh ne obstajajo???

 Hvalnico pojem naravi,
hvalnico pojem pomladi!
Zato sončka ne smem izpustiti
saj on zna mojo dušo osvetliti...

Cveti, ptički in sonce ne znajo govoriti
bolj pomembno je,
da znajo moje misli do konca prepojiti
in segreti srce moje!
Ne vem zakaj je potrebno vedno stremeti k neznanju in delovati v smeri učinka črede ovc. Pa jaz, ki naj bi postala široka družboslovno kritična diplomantka.



 Škoda besed. Še dobro, da si tu pa tam res privoščim malo sprostitve pod jutranjim čistim in jasnim nebom v najboljši družbi. Na koncu imam več od tega, kot pa če znam še 120 strani v knjigi, ko pa kolokvij spet temelji na vprašanjih, ki nimajo odgovora njiker na papirju, vsaj ne tam, kjer bi mi iskali kaj primernega. Vem, da je bila napaka moja izbira faxa. Vem pa tudi, da je bilo mnogo še večjih napak, ki so mi uničile zdravje in uspešnost. Zato nikoli ne bom slonela na preteklih zdrsih, ampak bom gledala samo še naprej. In kakšen bo recept za uspeh? Potrebne sestavine bodo;
- dobra volja v plastenki
- ščepec nervoze
- dve jušni žlici samozavesti
- 1 apricot poodle
- dve banani
- ljubezen

Vse sestavine pa bom zmešala in dala v veliko skledo, da bom lahko vse dobro in pošteno zamešala. Najprej dodamo poodla in zalijemo z dobro voljo. Poskrbimo seveda, da v izdelku ne ostane kakšna dlaka, ki pa je pri tej pasmi malo verjetna. Nato s samozavestjo primemo še knjige in si privoščimo banano, ki je dobesedno hranilo za misli. Nato pa poskrbimo, da imamo veliko ljubezni, ki jo moramo DELITI Z NEKOM.

ŽIVLJENJE JE TISTO, KAR SE ZGODI, MED TEM, KO DELAŠ DRUGE NAČRTE.

??! le kdo je to izmislil

Nella mente sempre lei
come un ossessione lei
che mi accende i sensi e la fantasia
e m'immagino di averla qui
e m'immagino di stringerla
fra le mie braccia di stringerla così
Nella mente solo lei
sulla pelle ancora lei
come un fuoco che non so lavare via
e negli occhi miei che sognano
io la vedo come un angelo
proprio lei che
un angelo non è
Mezzanotte se ne va
e le stelle sul soffitto io le ho spente tutte già
vado a letto e ripenso che
da me lei verrà.

Punca: daj malo bolj počasi no!
Fant: ne, ker je zabavno!
Punca: ne, pa ni, strah me je! Prosim!
Fant: potem pa reci da me ljubiš!
Punca: saj veš da te ljubim!
Fant: objemi me!

GA OBJAME
Fant: prosim vzemi z moje glave čelado, ker me moti!
V ČASOPISU NASLEDNJI DAN:
Motor se je zabil v stavbo ker so odpovedale zavore!
Na motorju so bile dve osebi in le ena je preživela!

RESNICA:
Fant je ugotovil na pol poti da so zavore uničene,
ampak tega ni hotel povedati svoji punci!
Hotel je še zadnjič slišati da ga ima rada in od nje čutiti objem!
Potem jo je prosil naj da čelado na svojo glavo,
ker je hotel da ona preživi,
čeprav bi to pomenilo da bi on umrl.

Zadnji izlet v Maju - mesecu za ljubezen.

Benetke so za nama, zvereinice iz Lignana pa tudi.

Kot sem že napovedala (da se bova) sva bila včeraj na finodiesami ekskurziji, ki si jo je Mali prislužil s samimi desetkami na različnih področjih družbenega delovanja ;). Ker je bil uspešen pri prebolevanju slepiške operacije, zelo priden v šoli in dosegel desetke na ljubezenskem delu, je izlet prišel kar prav, kar je povzročilo tudi zasluženo sprostitev pri meni ;) se je kar fajn včasih imeti lepo na račun (pridnosti) drugih :o) pa ne da bi jaz rada koga izkoriščala.

No naj bo tale zabluzen uvod tak kot je, se opravičujem, ampak sem še vedno utrujena, pritisk v zraku pada navzdol že cel dan, pa malo se mi že meša, tako, da imam pravico malo slabše tvoriti stavke :P bi bila danes bolj za varianto mislenega vzorca, ko sem tako zmedena od včeraj in danes od učenja pa prihajanja ''k sebi'' po lepem izletu :o). KAJ ČEŠ LEPŠEGA KOT BIT ZMATRAN OD ZABAVE.

Torej. Tminci smo točni, zato sva proti Zoo Punta VERDE odrinila že okoli sedme zjutraj. Pot naju je peljala mimo obsoških vasic pa do Gorice, kjer se je vključila tetka Garmina. Ženske sicer ne prenesem, ker mi ima zoprn glas, zato ponavadi v avtu kar izključim govor. Ampak naj bo, ji odpustimo, če že prav pripelje, pa ni :/ seveda se vedno izgovori, da pač ''ni vedela'', da je izvoz za Lignano zaprt, tako sva se kar lepo peljala še 30 kilometrov naprej in potem nazaj po AC in končno prišla na želeno destinacijo. In seveda, SVA BILA PRVA! Tako da sva imela čast izbrati parkirno mesto in dobiti čista stranišča in jutranjo prvo peno na capuccinu   <3 (obliznes si usta).

Po živalskem vrtu sva se sprehajala dobro uro, bilo pa je fajn, ker sva imela ''zasebni Zoo''. Ob tisti uri namreč (skoraj) ni bilo ljudi (razen nekaj mamic z otročki), tako, da je bilo mirno in tudi živali niso bile nervozne. Meni osebno so VEDNO najbolj všeč opice, ki pa jih ta živalski vrt ne premore toliko, kot jih je nizozemski. So mi pa bili všeč bambiji, papiga ara, lemurji in žirafa, ki me je sprejela na obisk ;) pa upam, da me kdo od oskrbnikov ni videl, ko sem navdušeno zlezla prav v kletko, ker se je dalo, ograja je namreč imela en del brez deske.
Če mene vprašate torej, bi domov prinesla žirafkota, T. pa najbrž kakega mroža, za katerega bi se našel prostor pod mostom pri Soči, kamor bi se (od danes naprej) malo težje pripeljala :P (dvokolesni frajer je namreč danes dobil novega lastnika, mi smo že ''preveliki'' da bi se vozili s takim).

Nadalje so sledile prekrasne in sončne BENETKE, kamor sva prišla (vsaj zdi se mi) okoli pol enih. Avto je ostal v parkirni hiši, za naslednje ure pa sva uporabila javni prevoz - vaporetto in lastne noge, ki me še niso pustile na cedilu, samo navigacije nimajo, kar je pokvarilo načrte pri iskanju Hard Rock Cafe bara. Sicer sva ga na koncu našla in zasluženo odpila naročeno pijačo, pa še lepe majčke sem nama kupila, tako, da imam zdaj dve - eno iz Hard Rock Cafe Amsterdam in eno Venezia. Saj ne rečem, pijača ni nič posebnega, je pa poseben občutek.
Od avta do Piazza San Marco sva prišla po uličicah peš, sledila pa sva POHVALNIM oznakam = typiycal really CONSUMER FRIENDLY labels on walls :o). Bolje so označeni kot slovenski hribi, kar pa ni čudno.

Da ne bom naštevala, kaj vse sem želela kupiti lahko raje obvestim, kaj sem pridobila:
- plišast pudelj+pudelj šilček, 3 sponkice za v lase in želvica
- 3 zapestnice (eno iz cvirnov, ki mi jo je kupila boljša polovica ;), delfinčkasto in takšno, ki je iz marjetic muranskega stekla)
- uhane (ms, marjetice)
- magnetek (beneška maska)
- 4 CD plošče (= Laura x 2 + EROS x 2)
- pašta v barvah zastave Italije (javim ko naredim)
Upam, da sem uspela našteti vse. Nisem sicer omenjala tistega, kar je bilo v želodcu, ker je itak šlo že ven ;).

Iz glavnega velikega trga sva šla na Burano. PREEEEEEEEEEEELEP OTOČEK. To je bil eden najlepših krajev, kar sem kdaj videla. Hiške so AMAZING in res VREDNO obiska. Sicer sem bila lačna, tako, da je bil glavni in prvi point of interest na Buranu žal restavracija, ampak sem vsaj prišla do njokov, čeprav so mi bili mamini boljši, ki mi jih je naredila za kosilo.
Potem sva še malo čekirala otoček in prišla na granito, ki sva jo vzela kar na vaporetto, ki naju je odpeljal na Murano. Tam sva prestopila in komaj dobila enega, ki še vozi ob ''takšni'' uri nazaj (večina jp se očitno zgodaj neha, tako da po osmi še komaj kaj dobiš). Za Lido je zmanjkalo časa, kar pa nič hudega, ker sva itak sklenila, da bova Benetke ko bo možno še obiskala. Lepo bi bilo obiskati še okoliško otočje pa se bolj posvetiti palačam ob velikem kanalu.

Sicer pa sem zdaj na vrsti jaz in ker se bo začel mesec more (beri: izpitno obdobje) bom raje nehala razmišljati o izletih. Najbolj bi si želela na koncert (Eros), kar pa vprašanje, če mi bo kdaj usojeno, da se bo zgodil kje v bližini :/. Je pa ostalo še nekaj zanimivih krajev, ki bi bili najbrž prijetni;
- Rivera di Limoni (Garda)
- Pompeji, Rim, Parco Natura Viva
- pa seveda kakšen skok za kak dan do Britanskih otokov bi bil tudi super ;) ampak

OSTANIMO SKROMNI

zato ne bom sanjala preveč in kot pravim vedno: kdor je z malim zadovoljen ima vse, kdor im zdravje je najbogatejši in drugega ne potrebuje ;) jaz pa imam tudi potovanj za en čas dovolj.

domani si parte

Zadnje čase je blog malo na stranskem tiru; priznam nimam časa in tudi zvečer sem ponavadi preutrujena (ali preokupirana s študijem), da bi mi uspel upload.

Tako sem si danes vzela fraj, da tudi moji spremljevalci pridejo na svoj račun in izvedo kako novičko, ki se Ančki plete po bučki ;). Naj prvo povem, da sem po dolgem času obiskala  in tudi dobila zobozdravnika :D. Odločila sem se kar za Ž. (blizu križišča) pa ne tako zaradi kvalitete (po kateri slovi) kot zaradi tega, ker sem ga ravno popoldan obiskala zaradi tega:

Na zobek LS sem si dala montirati dekorativni kamenček.

Bliža se poletje, ozračje je NEZNOSNO tako, da oba s Canijem že kar težko prenašava. Sem pa zadovoljna, ker greva z Malim jutri na izlet  <3 . Najprej bova obiskala ZOO Punta Verde, ki je znan po svoji čistoči. Park je vedno lep in me do sedaj ni nikoli razočaral. Upam, da bodo živalice zunaj, predvsem pa da imajo še lokvanj.

Potem greva v Venezio, kjer najprej prideva do Piazze St. Marco, tam naj bi šla v Hard Rock Cafe', vmes pa je tako še Ponte Rialto, kjer upam, da bom prišla na svoj račun in dobila kakšno lepo zapestnico ali uhančke. Ker je vmes še toooliko trgovinc bi lahko zavila še v Claries ali Camper, ampak se bom potrudila, da ne bom zahtevna in preveč časa zgubljala za trgovince.

Umetnost pa bo najti pot od Piazze do Fondamenta Nuova, od koder vaporetti transportirajo na otoke. Upam, da nama bo ta misija res uspela, ker bo precej loterije in sreče potrebne, da bova med kanalčki našla vse skupaj. Upam, da se mi bo enkrat uresničilo to, da se mi bo ratalo še peljati z gondolo, pa obiskala bi enkrat res z veseljem še Torcello.

Za jutri pa imava v načrtu obiskati otoka Burano in Lido (če bo čas), tako, da bo pomojem kar premalo časa.

Sicer pa javim, kako bo vse skupaj zneslo.

Vsak trenutek je lahko nov začetek. Trenutek je vse kar imaš. Spoštuj ga.

3 yeah baby

UF, pa kako lep dan je za mano, prav eden tistih, ki so popolnoma dobro šli skozi; kvalitetno.

So dnevi, ki so monotoni in so oni, ki življenje polepšajo ;). Današnji dan je zagotovo vreden spominov, ki nas bodo spremljali še kar nekaj časa. Takšni dnevi ti dajo moč za naprej in spopadanje s tipičnim vsakdanom, ki je ponavadi bolj kot ne - unfortunatelly just routine it is.

Lahko bi naredila kaj za fax. Če bi iskala koga, ki kaj potrebuje, bi ga dobila. A ZAKAJ? Jah človek se vpraša, ZAKAJ ZA VRAGA SE NEBI NAJPREJ SEBI POSVETIL IN MAXIMALNO POSKRBEL, DA UŽIVAM? Ker so nas naučili, da je užitek nekaj ''slabega'', za kar - in to z razlogom - lahko okrivim Cerkev. Jaz ne bom več popuščala, ker se mi zdi, da nam vsak dan pomaga sestaviti mozaik življenja, ki pa ni za vreč stran. DNEVE SE IZKORISTI IN TO TAKO, DA SKUPAJ TVORIJO verigo VREDNOSTi - na koncu se bodo ravno tisti, ki svoje življenje v celoti razdajo drugim, vprašali, kje je moja VREDNOST? Tudi rastlina ne bo vzklila, če je ne posejemo in prav tako tudi VREDNOST ne pride, če je z dnevi ne dodajamo.

                                            SMISEL ŽIVLJENJA = OSEBNA VREDNOST

Te pa ne dosežemo, če vanjo ne vložimo nekaj aktivnosti in žrtvovanja, saj nič ne nastane samo od sebe. Ne boste verjeli, ampak meni se imeti lepo ne zdi nekaj samoumevnega in sploh ne enostavnega - ravno nasprotno, človek se mora včasih bolj potruditi, da si DOVOLI, da se ima LEPO  <3 kot pa da se preprosto in po liniji najmanjšega odpora predaja 100% užitku. Vsaj pri meni je bilo tako, da sem morala dati čez nekaj dela na sebi, da sem končno ugotovila, kako se takšno igro igra, torej, kako se živi    <3.

AAA ravno oglašujejo, da naslednjo sredo spet začnejo TALENTI V BELEM (opravičujem se za medklic, ampak ravno sem zagledala oglas in morala javiti ;) ). Izzie it is back jupi!

No, pa da nadaljujem tam, kjer sem prej končala. Danes so potekli natanko trije meseci, odkar sva z mojim Malim '' v zvezi ''<3, če res drži, da je uradno tisto, kar pravi gospod Fejsbuk plemeniti :P. Sama bi sicer najino zvezo proglasila za daljšo, ampak OK, ena formalnost pač ;).

Zato sva se odpravila praznovat na izlet, na Mrzli in potem še Vodil vrh, na drugega pa sva šla zato, ker je bil res lep dan. Doma sicer nisem načrtovala izleta na oba, ker sem bila zaradi obveznosti in faxa tega tedna precej izčrpana, pa sem vseeno zadovoljna, da sva izlet podaljšala. Izjemno prelepo vreme, rožice, pojoče kukavice in čas, ki se je ustavil, da smo lahko ugotovili, kaj v praksi pomeni DODAJATI VREDNOST dnevom!  Zakoni življenja so preprosti, mnogo preveč preprosti za tiste ljudi, ki se želijo boriti in kompiicirati. Kar daš, to dobiš, kar misliš o sebi in življenju, se ti uresniči. Tako preprosto je to. Sreča je stranski učinek truda, da bi bil kdo drug srečen.

Najlažje in najtežje je biti SAM, ni se ti treba odpovedovati stvarem, počneš kar želiš in ni se treba prilagoditi nobenemu, kot zgolj svoji zadnji plati, ki diktira želje ;). Tudi jaz sem včasih mislila da je biti z nekom zgolj zapletena stvar, ko je pa ''najbl ajnfoh bit doma''. Dvomim, da si kdo pri tridesetih še želi, da bi ne imel osebe, ki bi mu nekaj pomenila.

Moja izkušnja je taka: NAJENOSTAVNEJE IN NAJPREPROSTEJE JE BITI SAM IN UŽIVATI, DOKLER NIMAŠ NEKOGA IN UGOTOVIŠ KAJ BREZ NJEGA IZGUBIŠ.

Zato lahko rečem samo, tri mesece ni veliko, a vseeno ne vem kaj bi brez tebe Mali *****.

Cantare d'amore non basta mai
ne servirà di più
per dirtelo ancora per dirti che
più bella cosa non c'è
più bella cosa di te
unica come sei
immensa quando vuoi
grazie di esistere.

Che cosa significa

     AMORE?

Lei
gli diceva lei
tu sei tu sei l'amore mio
tutta la mia vita è per te
Ma lui, rispondeva lui
ho in tasca una piccola pietra io
per costruire pace dove non c'è
così
Io, la porterò dove mi porterà
questa speranza dentro
che non mi abbandona mai
Io la porterò
con tutto il peso che ha
piccola pietra
che forse un giorno si poserà.
Se ne andò perchè la sua sorte
di ogni vento è sempre più forte
Se ne andò col suo carico
rinunciando a lei.
Quella notte si alzò fino al cielo
tutto il fiato che lei cavò
dal profondo dell'addome
per gridare il suo nome
Lei
gli diceva lei
tu sei
sei l'amore mio
tutta la mia vita è per te
Lui

asciugami le lacrime :/

Forse chissà come sarebbe stata
la mia vita insieme a te
me lo sono chiesto spesso sai
me lo chiedo ancora adesso sai.
E mi torna in mente quando eri
la ragazza del mio cuore tu
quella luce che negli occhi avevi
come vedo non si è spenta più.

rožnati maj

FAX

V maju je postalo na faxu zelo stresno :/. Moram reči, da pridejo precej tesnobni trenutki, ker ne vem več, ali bi se ukvarjala s seminarskimi nalogami, zapiski oz. izpiski, konzultacijami, hišnimi opravili ali Malim. Precej napeto vzdušje na mailu še spodbudi slabo voljo. Hvalabogu mi danes ni bilo treba k žlahti. Praznovali so namreč obletnico mamine tete. Njeno zdravstveno stanje pa je tako slabo, da jaz vse skupaj res ne morem gledati, potem pa vsa miza psihotično zre vanjo, pa vse skupaj ni nič in na koncu sem vesela, da se lahko doma usedem in z mojim*  zavrtim epizodo Mr. Beana.

Ocene bodo letos spet bolj revne. Kar vidim, kako mi ne bo šlo na izpitih, potem pa bom vsa izčrpana pa brez volje za karkoli. Sicer si obetam lepo poletje in še lepšo jesen, preden bom spet sedla v (k sreči tokrat zadnji letnik) fedeve-ja. Drugače pa sem se te dni precej ubadala z Jančičem. Najbrž bi me vsi kar debelo gledali, ko bi vedeli, da že zdaj nekaj izpisujem.

Za ITK smo imele predstavitev pa spet ni bil najbolj navdušen, tako, da smo potem zaključili z osmico, za katero mi, po pravici povedano, dol visi, ker se ne mislim ubadati z ostalimi v skupini, ki so sklenili, da naloge nebi dodelali. Za B2B moram spet narediti prezentacijo. Šle naj bi ta teden, pa še kar vse visi le pri besedah, očitno se bom mogla spet sama lotiti in dokončati vse, kar sem itak jaz napisala. Fax pa bo prihodnji teden tako, kot sem v intervalih že večkrat izkusila, postal moj drugi dom, saj bom praktično tri dni kar tam, razen, kar bom vmes hodila jest in lulat :P. Tako, da ta teden socialna združenja v Ljubljani, kofetkanja in filmi odpadejo. Žal. Ampak moram reči, da mi ni hudega. Sledi Communication management, od katerega glava razbija, ker je v angleščini in sem spet edino jaz napisala večino. Saj ne rečem, razumem, da drugi ne morejo, ker imajo obveznosti, ampak jih imam tudi jaz ziljon. Da ne omenim, da imam že teden dni težave z zdravjem, Cani pa ima boreliozo.

ANAKIN

K. mi je pred tednom dni naredila anakin, tako, da zdaj moje lase spet krasi umetniški izdelek, za katerega sem zelo vesela, ker mi ga je naredila na vrhu in me ne moti.

KINOGARAGE

***** Nad garažo je nastal pravi tolminski Kolosej, v pravem pomenu besede. Naš umetnik je napravil ambient nadvse primeren za gledanje filmov in malo manj za cartanje med gledanjem le-tega. V glavnem – filme gledava preko pc, imava dva sedeža in lučke, kot v pravi dvorani, ki modro svetijo naokoli. Poleg tega nona poskrbi da nismo lačni (božanski kompot iz buč), pa tudi drugi kaj prispevajo, tako da se pogosto najde kakšen pudnig, Jogobellica ali tiramisu :P. Včeraj sva si ogledala film The Roommate, ki ga lahko priporočam.

IZLETI

Tudi glede pohajanja nam časa ni zmanjkalo in smo dneve pridno izkoristili. Poleg tega, da sva bila na Mrzlem vrhu, od koder sva privlekla Francija (beri: brinček bonsajček), sem bila sama tudi na Vodil vrhu kar pogosto, pa drugače kar dosti na fresh zraku.

Sicer me še danes malo boli vrat od tovorjenja zemlje iz nebes v dolino, ampak nič zato. GLAVNO JE, DA IMAMO FRANCIJA in da je Mali poskrbel, da je drevešček še lepo posadil in da mu ni hudega.

NAČRTI IN ŽELJE ZA NASLEDNJE TEDNE

Želje so. Za naprej seveda. Rada bi šla v Benetke in če bo Bog dal, bova tudi šla. Sama bi zelo rada šla v živalski vrt v Lignanu, ki je po mojem mnenju eden najčistejših in najbolj zanimivih vrtov v naši bližini. Sovražim namreč ljubljanskega. Živali v Lignanu so precej bolj živahne, zdrave in vredno je ogleda – ne bo vam žal ;).

Potem pa bi šla še v romantične Benetke <3, kjer bi se sprehodila po beneških uličicah, med kanali, skočila še v kak muzejček (samo ne predolgo). Benetke so lahko izjemno lepe, a izpolnjena morata biti le pogoja, prvič – da je lepo in suho vreme ter drugič – ne sme biti vroče, ker sicer lahko smrdi. Sama sem bila že velikokrat v Benetkah, vedno pa me najbolj navdušijo barvne zapestnice. Tudi na Muranu sem že bila in si ogledala postopek obdelovanja stekla. Letos pa si želim na Burano, ki je prelep in ribiški otoček.

Kmalu se bo končal semester, pa bodo izpiti. Potem pa končno zaslužen oddih. Posebnih želja, razen, da bi se imela lepo, nimam. Seveda bi kam šla, pa ni denarja. Jah, takšno je borno študentsko življenje, a zakaj bi jamrali?

JAZ PA RES NE NO! IMAM NAJPAMETNEJŠEGA PSA, RAZUMEVAJOČO DRUŽINO (vsaj en del :P) in kar je največ vredno; in kot zmiraj pravim, IMAM NAJBOLJŠEGA FANTA NA SVETU!*****

Quella notte bagnò la felicità
di caldissime lacrime
che lasciò cadere in mare
ed aggiunse sale al sale
Lei
gli diceva lei
tu sei tu sei l'amore mio
tutta la mia vita è per te
Ma lui, rispondeva lui
ho in tasca una piccola pietra io
per costruire pace dove non c'è
così.

TANJA vse najboljše

5. rojstni dan