So dnevi, ki so monotoni in so oni, ki življenje polepšajo ;). Današnji dan je zagotovo vreden spominov, ki nas bodo spremljali še kar nekaj časa. Takšni dnevi ti dajo moč za naprej in spopadanje s tipičnim vsakdanom, ki je ponavadi bolj kot ne - unfortunatelly just routine it is.
Lahko bi naredila kaj za fax. Če bi iskala koga, ki kaj potrebuje, bi ga dobila. A ZAKAJ? Jah človek se vpraša, ZAKAJ ZA VRAGA SE NEBI NAJPREJ SEBI POSVETIL IN MAXIMALNO POSKRBEL, DA UŽIVAM? Ker so nas naučili, da je užitek nekaj ''slabega'', za kar - in to z razlogom - lahko okrivim Cerkev. Jaz ne bom več popuščala, ker se mi zdi, da nam vsak dan pomaga sestaviti mozaik življenja, ki pa ni za vreč stran. DNEVE SE IZKORISTI IN TO TAKO, DA SKUPAJ TVORIJO verigo VREDNOSTi - na koncu se bodo ravno tisti, ki svoje življenje v celoti razdajo drugim, vprašali, kje je moja VREDNOST? Tudi rastlina ne bo vzklila, če je ne posejemo in prav tako tudi VREDNOST ne pride, če je z dnevi ne dodajamo.
SMISEL ŽIVLJENJA = OSEBNA VREDNOST
Te pa ne dosežemo, če vanjo ne vložimo nekaj aktivnosti in žrtvovanja, saj nič ne nastane samo od sebe. Ne boste verjeli, ampak meni se imeti lepo ne zdi nekaj samoumevnega in sploh ne enostavnega - ravno nasprotno, človek se mora včasih bolj potruditi, da si DOVOLI, da se ima LEPO <3 kot pa da se preprosto in po liniji najmanjšega odpora predaja 100% užitku. Vsaj pri meni je bilo tako, da sem morala dati čez nekaj dela na sebi, da sem končno ugotovila, kako se takšno igro igra, torej, kako se živi <3.
AAA ravno oglašujejo, da naslednjo sredo spet začnejo TALENTI V BELEM (opravičujem se za medklic, ampak ravno sem zagledala oglas in morala javiti ;) ). Izzie it is back jupi!
No, pa da nadaljujem tam, kjer sem prej končala. Danes so potekli natanko trije meseci, odkar sva z mojim Malim '' v zvezi ''<3, če res drži, da je uradno tisto, kar pravi gospod Fejsbuk plemeniti :P. Sama bi sicer najino zvezo proglasila za daljšo, ampak OK, ena formalnost pač ;).
Zato sva se odpravila praznovat na izlet, na Mrzli in potem še Vodil vrh, na drugega pa sva šla zato, ker je bil res lep dan. Doma sicer nisem načrtovala izleta na oba, ker sem bila zaradi obveznosti in faxa tega tedna precej izčrpana, pa sem vseeno zadovoljna, da sva izlet podaljšala. Izjemno prelepo vreme, rožice, pojoče kukavice in čas, ki se je ustavil, da smo lahko ugotovili, kaj v praksi pomeni DODAJATI VREDNOST dnevom! Zakoni življenja so preprosti, mnogo preveč preprosti za tiste ljudi, ki se želijo boriti in kompiicirati. Kar daš, to dobiš, kar misliš o sebi in življenju, se ti uresniči. Tako preprosto je to. Sreča je stranski učinek truda, da bi bil kdo drug srečen.
Najlažje in najtežje je biti SAM, ni se ti treba odpovedovati stvarem, počneš kar želiš in ni se treba prilagoditi nobenemu, kot zgolj svoji zadnji plati, ki diktira želje ;). Tudi jaz sem včasih mislila da je biti z nekom zgolj zapletena stvar, ko je pa ''najbl ajnfoh bit doma''. Dvomim, da si kdo pri tridesetih še želi, da bi ne imel osebe, ki bi mu nekaj pomenila.
Moja izkušnja je taka: NAJENOSTAVNEJE IN NAJPREPROSTEJE JE BITI SAM IN UŽIVATI, DOKLER NIMAŠ NEKOGA IN UGOTOVIŠ KAJ BREZ NJEGA IZGUBIŠ.








Ni komentarjev:
Objavite komentar