Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh.

Zjutraj smo šli s celotno veselo družino na Vodil vrh. Lahko rečem, da si je glava malo odpočila in naredila premor med študiranjem težke svinjarije, za katero vse bolj vem, da je metanje stran energije & časa. Izvedela sem namreč nekaj poudarkov, ki jih bo vseboval kolokvij in glede na vse dostopne vire lahko sklenem, da ti sploh ne obstajajo???

 Hvalnico pojem naravi,
hvalnico pojem pomladi!
Zato sončka ne smem izpustiti
saj on zna mojo dušo osvetliti...

Cveti, ptički in sonce ne znajo govoriti
bolj pomembno je,
da znajo moje misli do konca prepojiti
in segreti srce moje!
Ne vem zakaj je potrebno vedno stremeti k neznanju in delovati v smeri učinka črede ovc. Pa jaz, ki naj bi postala široka družboslovno kritična diplomantka.



 Škoda besed. Še dobro, da si tu pa tam res privoščim malo sprostitve pod jutranjim čistim in jasnim nebom v najboljši družbi. Na koncu imam več od tega, kot pa če znam še 120 strani v knjigi, ko pa kolokvij spet temelji na vprašanjih, ki nimajo odgovora njiker na papirju, vsaj ne tam, kjer bi mi iskali kaj primernega. Vem, da je bila napaka moja izbira faxa. Vem pa tudi, da je bilo mnogo še večjih napak, ki so mi uničile zdravje in uspešnost. Zato nikoli ne bom slonela na preteklih zdrsih, ampak bom gledala samo še naprej. In kakšen bo recept za uspeh? Potrebne sestavine bodo;
- dobra volja v plastenki
- ščepec nervoze
- dve jušni žlici samozavesti
- 1 apricot poodle
- dve banani
- ljubezen

Vse sestavine pa bom zmešala in dala v veliko skledo, da bom lahko vse dobro in pošteno zamešala. Najprej dodamo poodla in zalijemo z dobro voljo. Poskrbimo seveda, da v izdelku ne ostane kakšna dlaka, ki pa je pri tej pasmi malo verjetna. Nato s samozavestjo primemo še knjige in si privoščimo banano, ki je dobesedno hranilo za misli. Nato pa poskrbimo, da imamo veliko ljubezni, ki jo moramo DELITI Z NEKOM.

ŽIVLJENJE JE TISTO, KAR SE ZGODI, MED TEM, KO DELAŠ DRUGE NAČRTE.