karamela

Teden je naokoli in spet je tu vikend (česar pa med počitncami itak ne ločim) :P. No ja, razen moji so doma, zaradi česar pa sem se nehala pritoževati nad dejstvom '' da imamo samooo še en teeden počitnc '', ker si res ne predstavljam, da bi bile skupaj z mamo en teden doma. Res, ne več. Veliko raje grem v Lj, poleg tega mi v tem Tminu postaja vse bolj dolgčas. Nekako se počasi človeku zdi, da se tukaj čas ustavi in se ne premakne na neko naslednjo točko - dan je enak vsakemu naslednjemu, ni perspektive in nič se ne dogaja. Populacija je pretežno upokojeniška, civilizacija pospravljanja pasjih iztrebkov na nuli, parkiranje pa ni vredno besed. Da ne govorimo, da še kina nimamo ali pa vsaj enega bara, kjer bi se mladi zabavali. Da ne izražam posebne melanhonije še ob misli, da že celih 5 mescov nisem bila z nobenim na pijački, če me pa noben ne povabi :/. Načrtovale smo za tokratne počitnice, pa je večini spodletelo z izpiti in sem ostala sama. In ja, pogrešam že nov semester, fax in ljubljano. Ne, da kritiziram, ampak mislim, da za mlado dušo res ni zdravo in optimistično, da se zasedi v tem malem mestu. Pred mano je samo še en semester in potem bom končala, ker pa sem pridna, sem te počitnice že preštudirala prihajajoče štiri predmete, pa tudi knjige prebrala in predelala teme. Skrivnost sreče ni v tem, da počneš to, kar rad počneš, temveč v tem, da imaš rad to, kar moraš početi. Knjige pa so zanimive in jih lahko priporočim vsakemu, ki ga zanima kaj s tega področja.

Zunaj piha in na jutranjemu sprehodu naju je z malim skorajda odneslo v višave, skupaj z listjem, ki mi za Gradom zdaj seže že do sredine stegen. Da ne omenjam, da bučman skoraj ve ne vidi in da ti veter prav zoprno nanese smeti v oči. Sicer pa se bo vreme (baje) počasi vrnilo na stare tire in tako bo tudi v Ljubljani nazaj prijetno (pa smo se izognili zimski megli). Ko pride pomlad je namreč tam precej prijetno, ker sonce precej bol zgodaj vzhaja in zahaja, ker je bolj vzhodno. Tako se lahko pohvalimo, da nas sončni žarki pobožajo precej prej kot primorce, dan pa je daljši in ponavadi pestrejši :P. Pa tudi za hanganje bo zdaj več časa, urniku in sestavljalki v zahvalo :). 
Sem pa vesela, da sem letos zadela z rojstnodnevnim darilom (a imate res vsi februarja rd?), s katerim sem se ubadala kar nekaj časa. V zameno čakam reportažo prosim!

Pa smo jo dobili, novo vlado namreč, o kateri pa nebi izgubljala vrstic.