Noč čarovnic

 

Noč čarovnic ali »halloween« je star keltski običaj na večer pred vsemi svetimi. Ljudje so verjeli, da se na ta večer duhovi umrlih poslavljajo od našega sveta. Prižigali so kresove, puščali hrano pred vrati za duše umrlih in na okna postavljali prižgane sveče. Izrezljana buča s svečo na oknu ali pred vrati je pomenila pozdrav dušam in hkrati zaščito pred zlimi duhovi. Danes nam ta praznik pomeni predvsem zabavo. Našemimo se v grozljive maske, prirejamo strašljive zabave in si krasimo domove.

Trick or treat druščina pa se je danes pri nas že oglasila ;).

Ježek teka, teka
in se kotali,
jabolka in hruške
nabirati hiti.

Medved kosmatinec,
svoj brlog ravna,
z listjem si postilja
zaspano godrnja.

Urna veverica
pleza na drevo,
lešnike nabira
za zimsko lakoto.

Ptice lastovice
odletele so,
v južne tople kraje
jih krila nesejo.

Da ne pozabimo, da je danes še en pomemben državni praznik, ko je evangeličan Martin Luter v Wittembergu objavil svoje teze in poskrbel za temelje našega jezika. Vse najboljše slovenska govorica! ŠE NA MNOGA LETA (KLJUB GROZEČI GLOBALIZACIJI)!

Prav omenjeni profesor za biblijsko teologijo Martin Luther je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako pokazal na krizo v njej Takšne bi krepko rabili še danes. Začelo se je gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve katoliške cerkve, pa tudi do nastanka novih cerkva.

Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar, avtor del oziroma  knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora.