Pusti Soncu v srce pa sobota lepa je.

Danes sem bila zmenjena (no, bolj v '' oblakih '' ) s kar tremi, da bi šli kam na izlet. Pa je naključje naneslo, da se je pri vseh omenjenih izjalovlo in sem na koncu bila prisiljena, da se organiziram in na izlet na lep jesenski dan odpravim sama. Dan se je začel pestro, saj smo v hišo dobili novo otročarijo ;), že včeraj mi je namreč v oko padla prelepa otročja pudlica in zato sem danes šla po njo, tokrat je bil to nedvomno EMOCIONALEN nesmotern nakup, ki pa je prinesel veliko veselih trenutkov k nam ;), dopoldne sem se tako '' igrala '', kako je sprejel Canko pa si lahko mislite.

Popoldan pa, kot že rečeno, sva šla s Cankom na Vogel. Vreme je bilo čisto, lepo in popolno. Na poti navzgor pa sva srečala še enega postonjčana skupaj s kužko in smo se skupaj odpravili na vrh. Razgled je bil tak, kot ga še nisva doživela, videlo se je meglo v nižini in kot da bi bilo morje okoli vrhov. Mami je bila pa s prijateljicami na avstrijskem koncu, zato sva bila še toliko bolj vesela, da sva dodobra izkoristila današnji dan, ker sva sama doma, družba pa je tudi odpadla.
Domov sva prišla proti večeru, malo utrujena, pa mi je le uspelo še zlikat kup perila! Fotke pa so ustvarjene kar s telefonom, aparata namreč nisem imela (ker primernega sploh nimam), pa niti niso slabe;

Stopiti naprej, v svojo smer. Le koliko korakov smo morda prehodili v napačno smer. Pa je res bila napačna? Koliko drobnih spoznanj in znanja smo prejeli prav iz izkušenj ob težavnih dogodkih.
Drobne in velike neprijetnosti so nam odprle oči, vsaj toliko, da vemo, česa nočemo.