Kar tako nenadoma, v mestu čutim

pomlaaad
ZIMO

Danes pa zebe! V Lj imamo res že ves dan meglo, največja pa je bila sredi dneva, ko se ni videlo niti do sosednjih hiš. Tudi mraz je bilo kar pošteno, pa celo letališče ni moglo obratovati zarad tega.
Drugače pa imamo zaposleno :P, takle mamo. Kolokkvij, ki smo ga pisali danes, me je okupiral ves vikend in zato nisem imela kaj dosti časa za update. Najprej naj (pa čeprav za nazaj, važno je, da šteje namen :P), voščim moji Danny, ki je bila ta vikend slavljenka. Nisem pozabila nate in hotela sem ti posvetiti eno objavo, pa ni zneslo, za kar mi je zelo žal in se ti oddolžim zdaj.

Želim ti predvsem zdravje zate in tvoje najdražje, veliko veselih uric z naraščajčkoma, ljubezni, sreče, maksimalni izkoristek porodniške za užitek in dobre kosmate dogodiščine. Jaz te imam rada in najbolje je, da ostaneš taka, kot si bila do sedaj.

Kakokroli, kolokvij je mimo, šlo pa mi je bolje kot zadnjič. Me je pa res lahko sram, ker ne berem obvestil na spletnem referatu (ampak jih samo ošinem), zato sem se naučila za polovico več (50% od tega, kar sem znala, mi nebi bilo treba) in posledično znala vse manj podrobno, ampak ok, pa kdaj v življenju prav pride :P.

Imamo pa novo igračo!

Že dolgo sem jo ogledovala in bla prepričana, da bom še malo počakala in jo za Mišeta vzela nekje v decembru, da jo bo dobil za praznično darlo. Pa sem šla danes po pasjo kresničko in nisem se mogla upret in tako jo imamo, kljub temu, da sem mislila, da mu je '' ne bom dala že danes ''.
Popoldan pa se mi ni več ljubilo iti na predavanja, sploh pa zato, ker imam ta teden poleg običajnih obveznosti še 2 gosta in 5 sestankov. Good help me!

Pa še nekaj gastro zabeležkov :P

Življenje je kot mozaik, ki ga odkopljejo arheologi. Vedno kak košček manjka, ker se je izgubil v času, a slika zato ni nič manj lepa.