Ni časa

Pestro, pa spet rečem '' takle mamo ''. Zadnje dni nimam veliko časa, ker imam ogromno nekih (takih in drugačnih) obveznosti. Na faxu se je zgrnilo na nas, zato pridno študiram gradivo s področja korporativnih komunikacij, treba se bo pripravit za nalogo pri mednarodnem (hvalabogu sem vsaj podjetje dobila in upam na odobritev), spacati skupaj brif za Dlib, oddati esej za upravo, predelati članke in sladje za nova religijska, a sem bogec? 
Skratka, preveč stvari in premalo časa. Če k temu prištejem še likanje, ki ga mimogrede naša mama nekako ne opravlja več, pogin enenga hrčka, ki ni pustil večjih psihčnih pretresov in pregled psa, kjer smo mu vsaj osemkrat (neuspešno) skušali odvzeti kri, da bi preverili titre, lahko rečem, da sem kar utrujena po današnjem issu-eu!
Congratulations Grkom, ki so uspešno postavili pogoje glede prejetih posojil in zahtev po popolnem odpisu dolga, kaj takega pa res nebi zmislil vsak. 

Doma ni nič posebnega, moji so odšli popoldne po rušje, midva z malim pa na en špancir, kljub meglenemu in nekoliko rošečemu dnevu. Pravzaprav niti ni slabo, če pogledaš, da so počitnice, ko je ponavadi vreme bolj klavernega temperamenta. 

Pa še ena zanimiva misel, ki je bila objavljena v današnjem časniku:
Ali avtomobil služi človeku ali je morda ravno obratno?
Vse pogosteje se dogaja, da ljudje najemajo kredite, leasinge ali si ne omislijo nečesa, da kupijo avtomobil, ki si ga želijo pa ga v resnici sploh ne potrebujejo. AVTOMOBIL JE PREVOZNO SREDSTVO. Potem pa se pritožujejo, ker celo življenje odplačujejo zanj, imajo manj dohodka in komaj najdejo parkirišče vsako jutro, ko se z njim odpravijo v mesto; KAKŠEN JE ODGOVOR PA ZAKLJUČITE SAMI.