Oddih na Vodil vrhu

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.

Danes sem se po kosilu odpravila na nedeljski izlet na bližnji Vodil vrh. Vreme je bilo idealno, pihalo je, tako da si se hitro ogrel in nato posušil. Ob pol dveh sem šla od doma, kar peš v Zatolmin. Odločila sem se za isto pot, kot smo jo imeli na družinskem izletu in na vrhu sem bila že ob treh, srečala pa sem nekaj starejših pohodnikov.

Medveda k sreči nisem videla, so me pa po poti z veseljem hecali. Bile pa so že kozice in sicer v ogradi. Tako, da so me prijazno spustile medse in mi dovolile prečiti pašnik. Nazaj grede pa sem še pomagala Neži, ki jih je rihtala. Na vrhu je pošteno pihalo in čimprej sem se preoblekla, ker sem se spotila. Tako sem nekaj časa posedela na klopci, si ogledala prelepo dolino in šla do ute Košutovih.

Anček me je poklical in čvekale sva vso pot nazaj, bila pa sem zelooo vesela, ker jaz ta teden ne grem via prestolnica, ona pa pride domov. Cani je bil sicer doma razburjen, ker ni šel z mano. Ah kaj naj naredimo, ko pa si trije delimo eno vrečo bolh?

Pot je bila suha, gozdna in res lepa. Mogoče bi pa lahko pogosteje šli na ''Vodelca'' pa manj iskali daleč od doma, na koncu imamo najboljše stvari pred nosom, samo seči ne znamo po njih. VV je definitivno LEPOTKO vreden ogleda. Ko sem se vračala v Zatolminu pa sem srečala še Tejo in povabila me je, da se ji pridružim na nedeljskem sprehodu. Tako sva zavili še do Dolj.

Veselim se že prihodnjega tedna, saj bo vreme suho, Mali bo delal le še tri dni :P in imela bom čas za naredit študijske obveznosti. In kot je Anček povedal Bančku, si je treba čas vzeti zase, za svoje PRIJATELJE, ker za prijatelje je dobro le najboljše. Vedno bi morali na prvo mesto postaviti stvari, ki nas zadovoljujejo in nato pretehtati, kako bomo vrednim trenutkom prilagodili sitne.

Sama sem prišla do sklepa, da sem preveč navezana na domače kraje in ne bom zapravljala nepotrebnih trenutkov v sivi in gnili Ljubljani.

V Tolminu imam starše, fajn sosede ;), prjatelje in ljudi, ki me imajo radi. Imam pa tudi tebe Mali, ki boš to zihr čekiral :P :P hja, RTM TT in ti to veš :P.

Vesela sem, ker nisem utrujena in ker je pred mano več dni oddiha. Ta teden bom počivala, ker mi tega tako v fizičnem kot tudi psihičnem & socialnem pogledu manjka. Potem bomo obiskali meni že dolgo hoteno NIZOZEMSKO * kjer verjamem, da bo nepozabno. Na koncu bom najbrž sklenila le best holidays ever!

Tako je, da človek za srečo ne rabi zlata!

Jaz zagotovo ne. Pa ne, da potovanja niso draga, tega nisem rekla, a menim, da prav potovanja naredijo posebne osebe. Če so s teboj tisti, ki so na nek način posebni in najbolj vredni v tvojem življenju, je lepo. Ne pomaga biti sredi Manhattna s petimi papirnimi vrečkami dragih oblačil. Če je človek obdan z neiskrenimi ljudmi je vedno sam!