Naslov objave dobesedno ustreza počutju današnjega dne. Počutim se, kot da bi čezme zapeljal betonski valjar in mi izpil vse moči. Zgleda, da je tako močna menjava zračnega pritiska. Nekako me glava tišči že od popoldneva, pa tudi sicer mi stvari ne grejo najbolje od rok. Slabe volje sem bila že kmalu po tem, ko sem se spravila iz postelje, saj sem srečala našo nono. Povedala je, da me je že pogrešala in mi nameravala telefonirat, potem pa sem morala pojasnjevati, kako so potekali zadnji dnevi. Ko sem se spomnila na vse bedne trenutke, ki so povzročili jok, sem postala malo : _ / in tako se je nadaljevalo tudi preko dneva.
Naslednja, ki je povzročila in bila krivec za pregretje moje potrpežljivsti, je bila mami, ki je opravljala svojo rutino (beri: sobotno čiščenje celotnega našega kraljestva) in spet sem požirala očitke, kakšno pustim za sabo. Odvihrala sem v maj ruum in tam skušala nadaljevati z družbeno koristnim. Kljub pomanjkanju koncentracije, volje in veselja do dela sem le nekako uspela spacati skupaj zapiske za en tekst. Prav pridna sem, če pomislim, da je ob tem budno donel radio Si International :o) iz spodnjega štuka, kjer je mama s sesalcem v eni in krpo v drugi roki poplesavala v ritmih rock melodije. Ah ja :o), morda jaz nisem več v puberteti, pa me kasneje doleti naslednja.
Tretja stvar, ki mi je šla narobe je, da sem prevelika oboževalka interneta (rdeča lička)!!
Zato sem doma lepo prosila, da naj med mojim študiranjem vzamejo pc in gsm in zaklenejo v omaro. Tako je bila hiša prazna, jaz pa sama in brez ključa. Lepo sem se koncentrirala pa ja :P bolj kot računalnik me je zanimalo postavljanje pohištva. Izkupiček: ničkaj dosti bolje kot tkarat, ko med učenjem smukam na svetovni splet :P. Pa še fant me ni mogel poklicati, da bi naredila eno pavzico med izpiski, tako, da je kar 2:0 za internet med študijem :DD.
Kljub temu, da sem popoldne kljub nemogočemu vremenu prišla do dobrega peciva in *****, bi z veseljem kar prespala preostanek dneva. Res mi te vremenske spremembe ne denejo najbolje in sem brez volje, tako za delo, študij ali pohajanje. Še smejem se manj, nedvomno.
In kot zmeraj pravjim :P vsaka stvar je za nekaj pozitivna, tudi problemi. Res je, da operacija ni ničkaj fajn, je pa toliko bolj zaslužno potem okrevanje, ko vsi skrbijo, da bi ti bilo čimbolje <3. In razvajanje se je moralo končati.
Pa je že tako, da če ženska sodi za štedilnik, ima vsako živo bitje na tem prelepem svetu svoje MESTO.
ŠTUDENT ZA KNJIGE
BOLNIK PA NA DELO
Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo. VOLTAIRE
Ni komentarjev:
Objavite komentar