Klopca, utrujenost in kopanje kravžla

Človek, ki naredi napako, ne da bi jo popravil, zagreši novo napako.

Utrujena sem. Po pravici povedano se dobro nisem naspala pol leta. Ne vem, kdaj sem zadnje doživela en dan, ki ga nebi zaznamovale skrbi. Hja, najverjetneje je bilo to v Franciji, ki je ponudila nepozabno doživetje. Zato se že zdaj veselim prvega maja, ki bo ponudil nova doživetja. Letos gremo za tri dni na Nizozemsko, kjer bo cvetelo šest milijonov čebulic tulipanov. Odpotujemo pa zgodaj v ponedeljek in pridemo v sredo. Na žalost ne bo Airbusa.

Neumorno predelovanje kriminalnih tekstov filozofov je dvignilo potrebo po sladkem in posledično zmanjšalo voljo do dela. Sem pa odkrila, da je mami ta teden kupila lepe skodelice (katerim pripada tudi motiv) in mi je to polepšalo suffer.

PROGLAS dela fantastične kampanje! Kapo dol in moram reči, da bom ko bom imela več časa šla hitro gledat na MM, če so kaj ocenili, ker bi si res zaslužili pozitivne kritike.

Dejansko se mi zdi, da podobe zadevajo bistvo.

Smo bili pa danes pridni in ker vsak teden poskrbimo za obisk kakega vrha sem danes malega peljala preko Žabijskega do Klopce. Bala sem se zelo, ker je vse postalo obdano s podrastjo in listjem, idealno za kakšno družino klopov, ki bi se prisesala na mojo Žabico. K sreči ni dobil NOBENEGA in kar nisem mogla verjet, sklepam pa, da je to zaradi nizkih temperatur, saj zadnje čase zjutraj vedno potrebujem rokavice.

Bilo pa je fajn. NI več vročine, ki je prejšnji teden ekstremno nadomestila hladno obdobje in dalo se je hoditi brez ''težkih bremen''. Nekoliko slabše je bilo kasneje, ko se vsak dan pripelje neka oblačnost in naredi ''ekonomlonc efekt''.

Kljub mojemu budnemu nadzoru (ki z iPodom ;) ni ravno konsistentno), je malemu uspelo, da si je vsa lica naredil od drekla. Tako sva ga po povratku domov skopala in se zdaj kar blešči od čistoče, zvit spi poleg mene na kavču in diši po vonju sivke. Včeraj sta ga T. in mami še nekaj strigla med tem, ko sem jaz brala za šolo. Potem pa sem še zlikala kup perila in dan je bil pri koncu. Tako je izkupiček tega vikenda,  če vanj prištejemo tudi petkovo popoldne, skopan in ostrižen pudelj :o). Poleg tega pa še utrujena lastnica in zadovoljen bivši bolnik, ki je ta teden, na mojo srečo in nesrečo izvedel, da bulica, ki je nastala po odstranitvi slepiča, reprezentira hematom. Srečna sem, ker je zdrav, malo manj zadovoljna pa, ker to pomeni, da bo treba spet usklajevati urnike :/. Pa tako lepo je bilo zdaj, ko sva imela preeeeveč časa.

Se pa počasi zaradi esktremne doze cvetnega prahu in prevečpojedenih jagod spreminjam v en sam IZPUŠČAJ. Trenutno me tako pečejo oči, da me kar jokat matra, po nogah pa imam vedno več bul, ki si jih ne znam razložiti in zdaj resnično spominjam na sesutega alergika.

Dan je torej minil v znamenju iskanja literature, delanja povzetkov in sesanja Peugeota. Kljub temu, da sem se po sredini žalosti in slabi volji nekoliko optimistično prepričala, da grem čez to, sem še vedno slabe volje. Fax mi ne predstavlja več želje po dosegu nečesa, ampak se iz dneva v dan bolj silim, da opravim obveznosti.

 Ima pa DOLCE GUSTO <3 novo velikonočno akcijo, pa mi ga še kar ne privoščijo in ne kupijo ://. Očitno bom vse življenje obsojena na instant variante. Pa takooo drsam o tem , že za novo leto jim ni potegnilo. Oh kako bi mela tega Piccola. Ah ja :o). Aja pa Danni, kje si ti, nič se mi ne javiš, upam, da mojo Favolo še bereš ;).