Na, sicer nekoliko nuvoloso, sobotno prosto popoldne, sem se odpravila hodit na Vodil vrh. Šla sem okoli pol dveh, tako, da sem bila pri razgledni klopci okoli treh, torej, kar pridna ;).
Na vrhu se nisem dosti zadrževala, ker danes ni bilo sončka, pa tudi mudilo se mi je delati kaj koristnega za fax. Zanimivo namreč je, da več kot delam, manj se mi zdi narejeno, to pa zato, ker je vsega za mojo malo malenkost PREVEČ.
Glede na to, da sem si dopoldne vzela prosto, je bilo nesprejemljvo, da bi tudi popoldne zvezki ostali le teoretičen pojem. Čeprav s težkim <3, sem se odrekla pijači s prijateljico, ker sem vedela, da bo čene cel dan minil brez, da bi kaj naredila. Kakorkoli, Vodil je lep hrib in pot je ravno pravšnja. Čeprav sem že dvakrat gazila čez pašnik poln bikov, mi še ni uspelo tvegati poškodb :P.
Bik me pomoje že pozna, ker me je samo pozdravil, sem pa videla, da so imeli ostali obiskovalci nekoliko več težavic pri njemu.
Srečala sem kar nekaj ljudi, med drugim LM, ki zadnje čase kar pridno obiskuje posoške destinacije. Ko sem se vračala, pa mi je nasprot prišel še mojmali <3 in sva spotoma, ko me je peljal peš domov ;) naredila še sprehodek giro.
Seveda pa sem z mislimi že na Nizozemskem, kjer me že čaka Van GOGH, par lesenih coklov in tulipani.
Ni komentarjev:
Objavite komentar