Včeraj, smo šli na Krnska jezera obeležit dvaindvajseti rojstni dan, ki sem ga imela še ''v dobrem''. Sama namreč 11. junija nisem mogla priti na ''slavje'', ker sem imela v tistem tednu izpite, tako, da smo malo prilagodili in se za nazaj oddolžili. Šla sva iz Tolmina približno okoli sedmih in prišla do doma pod vznožjem okoli osmih. Do vrha je pot lahko strma (ali položna, kot izbereš). Veliko je okroglih kamnov, kar nekoliko oteži hojo, a je vseeno fajn, ker ni direktnih sončnih žarkov tako, da na vrh ne prideš že ves zadet. Zelo mi je ušeč merilec snežne odeje na vrhu, pa tudi snegec pegec :o) sem imela čast najti. Kako pogreeeešam včasih spet zimo in si mislim, da bi vsaj za 1 dan na roke dala rokavice, pa da bi potem spet prišla toplejša in cveteča pomlad ;). Na vrhu smo bili okoli desetih in imeli zasebno viduto na jezerce. Odločili smo se za nekoliko avanturistično verzijo, zato sva z Malim iskala še kak podaljšek poti, končala pa v mulatjeri plezajoč na nek ''vrh'', potem pa sva še gazila po mokrem snegu do ''prelaza'', kjer nas je ujela hladna neprijetna in sitna siva vlažna megla. Jaz sem bila zelo utrujena, zato se je bilo treba (po hoji 8h-12h) malo čičat. Imeli smo nek kvazi razgled na dolino na nekem prelazu daleč nad jezerom, kjer vodi nadaje steza proti Krnu (?). Ko pridem do enega zemljevida bom javila, kje točno so bile naše koordiate gps :P.
Potem smo odšli nazaj do jezera in poskusili prižgati vseh dvaindvajset svečk, pa je najpre zatajil vžigalnik pa kasneje še veter, tako, da ni bilo dobička :/. Važno pa je, da smo imeli lepo objezersko rojstnodnevno zabavo po pasje in otročje ;) Z MUFFINI DaBEST.
Proti dolini smo od jezera odšli že kar pozno popoldne in prišli do doma, kjer smo imeli parkirano ''našo Astro'', kupili smo še majčko, se vpisali v knjigo in se malo refrišali z neko vrtno vodo ;). Potem smo sezuli mokre gojzarce, potne nogavice in odvrgli ''pohodno uniformo'',Cani je bil zelo priden, da ga moram res pohvaliti, hvala kuža moj***
Pot nas je nato nesla proti kosilu, kjer si je moj Mali zažgan kalamar naročil kalamare, jaz pa njoke (s smetanovo jurčkovo omako). Takrat pa se je ulila ploha in lahko smo obkljukali še en uspešen dan ter se s sitimi želodčki polni lepih vtisov, s spečim in v odejo zavitim ovčarskim pudljem (na vrhu je gnal ovce v krog ;)) prijetno utrujeni vrnili nazaj :P. Pa še pridemo. MALI PA ŠE ENKRAT TI ŽELIM VSE VSE NAJBOLJŠE IN NE POLNO, TEMVEČ Z VELIKO LJUBEZNI.
Življenje se ne meri v trenutkih, ki so minili, meri se jih s takimi, ki smo si jih zaradi lepote ZAPOMNILI!
Ni komentarjev:
Objavite komentar