Soparno Usran Dan :///.

Dobesedno je tako, da bi človek najraje zaprl (o) in se nekam potopil. Zjutraj sem se že zbudila nenaspana, kar se mi konstantno že en čas zgodi, ker se nisem in nisem naspat. Očitno je, da je 24ur v enem samem dnevu premalo za vse obveznosti, ki mi jih pripiše življenje. Mislim, da se v zadnjem mesecu še nisem naspala in ničkaj boljšega ni na vidiku. In tako utrujena sem svojo težko, a marljivo malenkost spravila iz postelje; če nebi bili vsi ostali še v slabšem stanju in z zaflikanimi očmi v pijami strašili po hodniku, bi komu najraje podurhala malega, da naj ga oni peljejo ven, ker je seveda že čakal. PRI NAŠEM CUCKU PA SI RES NE MOREŠ PRIVOŠČITI NITI MINUTE ZAMUJANJA; praskat se namreč začne, če že ustaneš nekaj minut čez sedmo (na primer pet), kaj šele, če bi človek malo dlje potegnil s spancem. In če že vsaj malo ignoriraš neželeno vedenje, te praskač brezplačno nagradi s transformacijo v sadomazogrizlota in začne na svojih šapah izvajat ''obiranje korenja'' (beri: z zobmi puli dlako in se poškoduje, išče lastnikovo pozornost). In tako sem se dvignila.

Po zajtrku sva šla na Grad, kamor sem veselo debelo vrtela snov na mp3 vso pot do vrha. In ker si utrujen študent vsaj navzdol zasluži ramazzoti-ja (raje gor poslušam snov, je prej mimo :) ), je mali to seveda izkoristil. Iskala sem ga dobre pol ure, potem pa smo ga dobili pri enem ovinku, kjer je dobesedo celo glavo dal v drek, da je smrdelo tako, da mi je bilo skoraj slabo in sem ga morala po hitrem postopku doma okopat, vzela pa sm kar moj šampon, ker pasji ne spravi vonja proč, pa še cenejše je, ker se pri nas take stvari (pre)velikokrat pripetijo in bi že bankrotirala, če bi vedno odštevala denar za pasji šampon (cca 25 evrov) :S.
Potem sem šla po opravkih, malo povozičkala Tima in se lotila izpiskov.
Snovi je toliko, da se mi že blede in veliiiko več, kot jo je bilo pri predmetu MTK. Je pa res, da je integracija orodij obvezna veščina vsakega TKOJevca, zato ni čudno, da je predmet sidrni in fiksen, bi pa bilo dobro, če bi kaj več odnesli od zmedenih predavanj pa če bi bila snov relevantna za ITK.

Po kosilu nisem vedela, ali bi živela ali umrla, zrak je tako težek, da človek čaka, da se bog razjezi in sprosti mehur.

Popoldan sem bila nekaj zunaj, potem pa sva z malim skupaj gledala čisto prozorno in noooovoooo šipo v najini ''dnevni'' sobi, za katero je steklar potreboval nadpovprečno dolgo, a jo je kvalitetno in lepo izdelal.

Nadajlevala sva z delanjem krmilnice za strica, ki bo praznoval rojstni dan in jo dobil v ta namen. Ko smo že pri tem, tudi sosed danes praznuje in se v ulici nekaj dogaja :(.

Mali je moral na šiht :///// , sama pa sem se spravila domov in se lotila risanja na steklo.

Za to ni patentiranega recepta – umetnost dobrega začinjanja ni nobena skrivnost, temveč temelji na znanju  in inspiraciji. Izziv pa je izostriti čute tako, da dobimo pravo mešanico.

Zrak je še tako težek, da bi se najraje vrgla v Sočo in odšla s tokom proti severnim deželam, proti Skandinavskim predelom ;). Za tolažbo pa imam vsaj lonček s kosmuljami od none (počasi jo že jaz lahko tako kličem, ker mi pošlje toliko finih reči ;)), da ne bo zamere - mama od T. mame :) in pa muffin, ki mi bo delal družbo ob izpisovanju in branju, za moč pa še ena banana in pa seveda kozarec ledenega čaja.