Rojstnodnevno darilo št. 1.

Bliža se moj dvaindvajseti rojstni dan, ki bo že čez štiri dni! Prav zato, sem tudi letos od mame vnaprej dobila darilo, pa ne zato, da ga bom imela, ampak zato, ker je želela, da res izberem takšnega, ki mi ustreza. Kupila mi je namreč pohodniški NAHRBTNIK in PALICE. In ker se mi takšni ali drugačni praznujoči načrti tako ali tako podirajo (ker prvič - Mali dela in drugič - ravno tisti dan bo edino lepo vreme glede na napoved) mi je že resignantno nepomembno ali sem darilo dobila že prej. Naredili smo pravo malo znanost iz takšnih in drugačnih, velikih ter malih, okroglih in debelih pohodnik ruksakou :P in na koncu sem doktorirala. BINGO. Našla sem enega lepega, primernega za sprejemljivo ceno. Kupili pa smo ga kar danes, na vrhu v Blagovnici, žal je bil možen zgolj v rdeči barvi, kar pa mi na koncu ni bilo več tako pomembno. Palice sem dobila še prej (Krasji vrh izlet), nahrbtnik pa sem dobila popoldan, ko mi ga je kupila in prinesla domov :o). Pa sem ga šla popoldan kar sprobat - na Mrzli vrh, predvsem mi je všeč tehnologija, da se drži ''proč'' od prepotenega hrbta. Tako nimaš blesavega lepljastega občutka. Izlet je bil fajn, pa še pihalo je, tako, da mi ni bilo pretoplo, sem pa mnenja, da bi nekdo lahko malo pokosil tale naš Mrzu buč, kr je na vrhu že džungla. Kljub grozeči nevihti in sumljivi napovedi me na koncu ni nič zmočilo. Sem pa imela s seboj dežnik in vse potrebno, da nebi bila premočena. ZGODILA SE JE LE ENA VELIKA NESREČA; med potjo je z nahrbtnika padel moj dragoceni srčkast plišat Prezzemolo obesek, zaradi česar sem se domov vrnila izjemno izjemno nezadovoljna. Pa še nekaj utrinkov v fotkah;

Pa da ne boste mislili, da se znam imeti samo lepo ;). Uspelo mi je dvakrat zlikati cote, sčistiti kletko skakačkom in prenašati zabave sosedov!

Nauči se, da ti življenje ponuja vse, vse najlepše in vse najslabše. Vedi, karkoli se bo danes zgodilo, je bilo že dorečeno. Torej, imej to v glavi in ne skrbi zmogel boš in to brez ene same nepotrebne skrbi.

depresija.

R.I.P. fish of mine :(((((((((((((((((((((.

B-DAY TOP WISHLIST: little white mice.

NOČM VEČ RIBIC!

Ko nimaš več mnogo moči, ti lahko pomaga tvoja volja.

Danes pa nekoliko prej zaključujem ta današnji post, namenjen predvsem čustvom. Lahko rečem, da sem ponovno prišla do zaključka, da babe najbolje zastopijo babje probleme :P. Očitno smo ženske res prišle nekje z Venere. Zanimivo pa je, da povsem drugače, a hkrati usklajeno vedno gledamo na situacije. Na kavi sem se namreč spet dobila s klapo (po dolgem času in še uspelo mi je financirat rundo, ki jo čakam že od konca študijskega leta :P ) in ponovno ugotovila, kako dobro se počutim in kako FAJN PUNCE jaz imam okoli sebe. 
Debata se je odvijala okoli gimnazijskih dogodivščin, hribov, morja in potovanj. Zanimivo je, da je ogroooomno ljudi že obiskalo Španijo, skrbi pa me, ker so jih vsaj nekje pet tudi pošteno okradli in so tako ostali brez denarja, dokumentov in možnosti vrnitve. Nebi namreč rada ostala nekje sredi Barcelone, ki ima za nameček še baje zelo zajebano letališče in da je že iz njega prit težko. Kaj šele, da prideš v samo mesto. Pa sem se nekoliko potolažila, ker so mi rekli, da pa je kljub temu mesto lepo in vredno ogleda (čeprav znamenitosti niso kaj dosti obiskovali ;) shame On), občutek imam edino, da sva si naložila preveliko breme muzejev. Ratalo mi je prit tudi do naše vetke in spucati ''tazadno'' Caniju :P. Pa tudi nekaj knjige sem prebrala in šla hodit, kljub temu, da sem še kolebala, ali bi izbrala ''sončnejšo / senčnejšo '' verzijo, sem se PRAV odločila za zadnjo in bila POPLAČANA - videla sem namreč pravega MUFLONA in GAMSA :P. 

Preostanek dneva pa sem preživela nekako ''v samoti '' in naredila nekaj koristnih čorsov. Seveda pa nisem pozabila na eno posebno in izredno osebo, ki danes slavi.

VSE NAJLEPŠE V TVOJEM ŽIVLJENJU.

Kraje psov tudi pri nas :S.

Družina se je ravno vračala domov s počitnic, ko je prejela klic babice. Ta je imela v času dopusta družine v varstvu majhnega kužka, mladiča, čistokrvne pasme. Ukradli so ga. Izpred večjega nakupovalnega centra, kjer na vratih piše, da je psom vstop prepovedan.

Pred centrom je poseben, senčen prostor za pse, kamor ga lahko privežeš, in posodica vode. Kužka je babica privezala tja. Po desetih minutah, ko je v trgovino skočila le po cigarete in nekaj mesa, se je vrnila, a psa ni bilo več. Ostal je le povodec, brez ovratnice. Zagnala je vik in krik in s pomočjo prijaznih ljudi takoj preiskala okolico. Za psom ni bilo več sledi.

Svetovali so ji, naj gre v nakupovalni center na oddelek za varnost in povpraša za ogled kamer. Varnostnica ji najprej ni dovolila vpogleda in je zavrnila tudi prošnjo, da sama pogleda, kaj se je zgodilo. Se je pes sam staknil iz povodca ali ga je kdo ukradel?

Edina resnična varnost v življenju je ta, da vsak dan postajamo boljši. Ne skrbi me prihodnost, saj zanjo vsak dan nekaj storim.

Krasji vrh & preKRASENdan :o)

Kdor čaka dočaka in tako smo tudi fani nižjih temperatur zasluženo dočakali hladnejše podnebje :P. Ponoči se je namreč ohladilo, tako, da je bilo zjutraj kar mrzlo, popoldne pa nekje okoli prijetnih petindvajset Celzijev, tako, da sva se z Malim (po dopoldanskem poštenem ukvarjanju s potovanjem v Španijo) na lepo jesensko popoldan (vsaj dišalo je tako * ) odpravila na KRASJI VRH nad Drežniškimi Ravnami - '' od Korita '' :P.
Pot je bila IZJEMNO LEPA IN SLIKOVITA (kar ena najbolj do zdaj), saj se najprej gre po makadamu (midva sva izbrala kar bližnjice po tratah) in nato po gozdu do planine Zaprikraj. To sem namenoma opisala na tak način, ker prav tu večina '' fali ''. Zato ob tej priliki OBVEŠČAM VSE, KI ŽELITE HODIT NA KRASJI VRH, da NE greste do staj na pl. Zaprikraj! Za Krasji vrh morate iti v smeri, kamor označujejo pot smerokazi in boste prišli na lepo gozdno pot, ki se vije vse do vznožja Krasjega vrha. Pot je primerna tudi za pse (na žalost našega danes ni bilo zraven - bo pa drugič obvezno), ker ne gre po prostem (ni pretirane toplote). Nato pa prideš do jase in nadaljuješ pot skozi luškan gozdiček. Čez kako uro pa si poplačan; PRIDEŠ NAMREČ DO KAVERN oz. ostankov od vojne, kjer so se včasih borili vojaki. Ko se pot strmeje vzpne in nas pripelje do razvalin svetovne vojne. Levo pod nami v  opazimo večjo kovinsko kletko v kateri so spravljene neeksplodirane bombe. Potem greš na greben, kjer se nam odpre lep razgled na Bovško kotlino in okoliške vrhove. Sledi še slabih deset minut hoje po nezahtevnem vršnem grebenu. Na vrhu sva bila približno ob peti popoldan in imela izjemen pogled na okolico ;), da mi je preden sem si vse ogledala moral kar oči pokrit. BILO JE FAJN, vreme je bilo Odlično in tudi družba je bila dobra (dva starejša domačina gospoda), ki sta nama tudi pomagala najti pot do Raven - nazaj namreč nisva šla po isti, ampak OKOLI SNEŽNE JAME.
KRASJI VRH TOREJ LAHKO TOPLO PRIPOROČAM in sklenem, da bomo še kdaj prišli. Pa še ovčke smo imeli, tako, da smo povohali malo zdravilnih drekcev in pomahali proti Krnski koči, ki pa ostane za kdaj drugič ;). HRIBI SO ZASTONJ IN VEDNO SO NAS VESELI, če sta le družba in volja na mestu pa seveda glava cela.

"Naši dnevi so le nekoliko daljši kot list, ki spomladi ozeleni in jeseni porumeni in oveni. Pa vendar ne štejejo dnevi, ki smo jih živeli ampak globina. Pomembno je, kako smo živeli, ljubili in koliko src smo se dotaknili."