Pol leta.

Za menoj je še eden P O P O L N dan, saj sem ga prijetno & koristno preživela. Danes smo 19. zato se je spodobilo, da obiščemo Mrzli vrh, kamor sem se odpravila popoldan. Vem, da je takrat že toplo, ampak nisem hotela zapraviti dopoldneva, ki sem ga obljubila moji osebi :o). Tako sem krenila nekje okoli dveh in začuda me noge niso niti malo bolele po včerajšnji hoji. Dobro mi je šlo praktično do vrha. Tam pa sem spoznala zanimivega gospoda, ki je bil zainteresiran za vse okoliške vrhove, jaz pa sem mu pridno pojasnila kako se dostopi do njih, nadaljeval pa je svojo pot do Krna (Tolmin - MV - Gabrje - Krn). Pravzaprav sem sprva hotela iti na Matajur, pa sem potem ugotovila, da sploh ne vem, kam moraš iti. Šola za drugič, ker vedno pozabim gledat kje se peljemo, kadar sem zgolj partner v avtomobilu 8). Sem pa se imela kljub temu fajn, pogrešala sem samo več družbe, kar pa ob novicah v politiki in Janševemu novemu sinku niti ni bilo tako občutno.
Pa še nabrala sem štiri dežnikarice. Ves čas pa sem premišljevala - ali me bo avto še čakal? (zahvala zatolminskemu klancu :P ). JE BIL TAM! Potem pa sem gobe nesla nonotu, obiskala knjižnjico in oddala še eno zapestnico, nabrala solato in jo naredila skupaj s peteršiljem, čebulo in gromozanskim domačim okusnim paradižnikom, nato pa skuhala še torteline, oprala obleke, pospravila cunje. Kako sploh še zdržim z odprtimi učkami ;).