La vita e' doce con caffe' amaro. Davvero ;)

Za mano je še ena (vsaj zame) lepo preživeta in topla nedelja :o). Že zjutraj sem se s Kokoško odpravila na jutranji sprehod in se imela lepo, ker je takrat še hlad pa tudi nisem srečala veliko ljudi, ker sem šla za spremembo (in s tem namenom) po drugi poti. Opažam, da mi zadnje čase vse bolj odgovarja mir. Ne vem, ali sem se spremenila, ampak, sem in zmorem biti tudi sama s svojimi mislimi. Te so se spremenile in so vedno bolj pozitivne -

Ni se težko zaljubiti, težko je to povedati. Alfred de MUSSET. Jaz pa (lahko) povem, da sem bila skozi pretekla leta ŽE večkrat zaljubljena, a žal, včasih ni bilo vse prav. Tako sem se odločila, da bom ljudem od zdaj dalje vedno POVEDALA, da jih IMAM RADA, obstajajo namreč Persons, ki mi pomenijo več. Pa da ne bom že na začetku zmeditirala s poti. Naj opišem današnje do / po poldan.

Najprej je bila na vrsti okolica bližnje Italije, kamor smo se malo na blef odpravili okoli enajstih. Šli smo iskat BUDISTE. Gre za vasico, ki se nahaja blizu Livških Raven in do katere prideš prek Solarij. Včeraj sta bila tam starejša predstavnika naše familije in tako priporočila tudi mlajši generaciji (under 25), naj si gre to čudo na skali pogledat ;). Pa smo šli, Sv. Trojica je sedla v avto. Še prej sem skopala Canija, ker je bil pred tem ostrižen. Tako da smo lepi '' zahmašni '' šli na dopoldanski nedeljski izlet. Vreme je bilo čudovito, pot pa lepa in Cani z avtom ni imel težav, ker se je pestval pri sopotnici ;). Skozi avto smo opazovali čudovito naravo in bili veseli, da gremo pogledat to Buddha stvar. Na žalost sem pozabila, kako je kraju ime, vem pa, da smo se peljali iz Tolmina skozi Volče pa potem na Kolovrat in Solarij, pa malo dol in potem spet gor - na taljansko stran, vmes je bila vas Livek pa Šturmi in še en kup puščic, za katere nimam pojma, kam prideš, če se pelješ kamor označujejo, je pa bilo kar dosti taljanskih voznikov, zato sem vmes parkrat gledala, a '' bo šlo skoz ''. 

Nato smo se najprej ustavili v vasi, kjer je tempelj budistov. Prosim, ne jemljite me dobesedno, ker ne vem, kako tem ''rečem'' oni pravilno rečejo, sama pa bi kraj poimenovala kot nekakšna SKALA z akvarijem v katerem je slika tistega, ki ga častijo, veliko nekih '' potrebščin'', kot so krpice, kamenje in seveda kip zlatega Bude. Vse skupaj smo si ogledali, dodali še svoje darilce in donirali nekaj sredstev, ker jaz PODPIRAM VSE, KI NE SPADAJO POD KATOLICIZEM. Tako sem z veseljem podarila nekaj drobiža, če ne drugega, bo ostal tam ali pa ga bo pobral kdo, ki ga bo kasneje že višja Sila kaznovala.

Sem pa našla na netu eno izjemno lepo, bolj njihovo, verižico, ki me je res očarala. ZEEELO JE LEEEPA! (

 ).

Pot pa smo šli dalje in se skozi prelepe majhne italjanske vasice peljali nazaj, v dolino :P. Želeli smo prav do PARADISA DEI GOLOSI, gre za nekakšno ''pasticerio'', kje ponujajo razne kekse, napitke, sorbete, sladoled in kavne dobrote. Vsak je izbral svojo. Zame je bil seveda glavni VONJ&OKUS KAVE :*, Mali je izbral JAGODNE VODE, tamajčken pa je dobil kar oboje ;). Nato pa smo še posedeli in se počasi odpravili nazaj. A STE VEDELI, da bomo morali počasi nalepko (''CANI SE PELJE'') zamenjati (s ''CANI PELJE'')? :DDDDD

Nazaj grede pa smo se šli tudi stehtat na kmečko tehtnico in ugotovili, da premoremo (borih) 140 kg!!

Popoldan pa sem bolj ali manj preživela zunaj.

Našadva sta pridno urejala okolico hiše, kar pomeni košnjo trate, obrezovanje meje in grebenje vrta, kar mama obžaluje, saj se je s kratčo drsala, ker je bila od zemlje bolj, kot drsa vrtnar cokle - citiram: ''Ne zastopm kako eni uživajo v tem.'' Nato sem šla hodit in uživala v lepotah narave, vmes pa razmišljala, kako DOBRO IN SUPER SE MI JE ŽIVLJENJE OBRNILO.

NARAVA je edina, ki ne potrebuje ničesar pa je popolna. Mi pa se prevečkrat trudimo, da bi jo posnemali. Dejansko verjamem, da lahko meditacija v naravi nekomu spremeni življenje. Sama sicer nisem pristaš alter življenjskega sloga, ker mi ga žal, realnost, tudi nebi dopuščala :/. Da bi se odrekala toliko stvarem, v teoriji bi se recimo lahko, v praksi pa od nečesa moram živet in nekaj moram počet. Torej, ali je takšen lajfstajl dejansko možen? To se večkrat vprašam. Svet nebi funkcioniral na tak način, zato moramo po mojem mnenju, najti zmerno sredino.

Torej, moja zmožnost je, da nekaj naredim iz svojega življenja, odločila pa sem se, da bom to tudi zares storila. Zanekrat lahko rečem, da sem dovolj zgodaj spoznala, da me materialne dobrine ne zadovoljujejo več. Pa da ne bo pomote, še vedno sem rada lepo zrihtana ali pa si kupim kaj zanimivega. Stvar je v odnosu, ki si ga človek zgradi do objektov. Trenutno ravno berem Freudove psihiatrične zapise. Ker sem prebrala že (vsaj) tri njegove analize (Podganar, Dora, Mali Hans), se bom zdaj lotila še tiste, ki so mi preostale oz. jih v prejšnjih poletjih nisem uspela predelat. Takšno branje me veseli, ker psihopatologijo obožujem. Psihoanaliza pa mi je bila kot terapevtska veja vedno najljubša in se v njej najbolj najdem. Na splošno mi je zelo zelo žal, da svojih empatičnih psihičnih sposobnosti zaradi izbora drugačnega študija ne bom morala bolj poglobiti. Življenje pa je dolgo, zato lahko še pridem v takšno področje :D.

Bistvo, ki sem ga hotela sporočiti pa je, da - kljub temu, da Freud v vseh težavah vidi enak vzrok torej seksualnost - že kmalu v svojem času ugotovi, kako pomembni so družbeni odnosi med subjekti. Vsaj jaz tako razumem v prenesenem pomenu njegove klinične slike. Tako sem tudi sama prišla do sklepa (ki sicer s Freudom nima nobene povezave), da je pomembno, s KOM si in ne S ČIM! Zato sem hvaležna vsem, ki me imajo radi in za katere čutim, da jim nekaj pomenim in me jemljejo kot Osebo, ki ima neko vrednost in ne zgolj kot takšno osebo, ki jo pokličejo zgolj, ko kaj potrebujejo - takšnih sem v življenju imela že preveč. Pa da ne bom dolgočasila s temi svojimi objavami, je bolje, da kar zaključim. PAZITE, S KOM STE IN S KOM SE DRUŽITE, glavno pa je, imeti se RAD  <3.

Večerja je žeeee...

http://www.duhovnost.si/sl/Amuleti/Verizica_iz_cedrinih_oresckov_in_amuleta_iz_cedre/