nedelja, 28. avgust 2011

Krasji vrh & preKRASENdan :o)

Kdor čaka dočaka in tako smo tudi fani nižjih temperatur zasluženo dočakali hladnejše podnebje :P. Ponoči se je namreč ohladilo, tako, da je bilo zjutraj kar mrzlo, popoldne pa nekje okoli prijetnih petindvajset Celzijev, tako, da sva se z Malim (po dopoldanskem poštenem ukvarjanju s potovanjem v Španijo) na lepo jesensko popoldan (vsaj dišalo je tako * ) odpravila na KRASJI VRH nad Drežniškimi Ravnami - '' od Korita '' :P.
Pot je bila IZJEMNO LEPA IN SLIKOVITA (kar ena najbolj do zdaj), saj se najprej gre po makadamu (midva sva izbrala kar bližnjice po tratah) in nato po gozdu do planine Zaprikraj. To sem namenoma opisala na tak način, ker prav tu večina '' fali ''. Zato ob tej priliki OBVEŠČAM VSE, KI ŽELITE HODIT NA KRASJI VRH, da NE greste do staj na pl. Zaprikraj! Za Krasji vrh morate iti v smeri, kamor označujejo pot smerokazi in boste prišli na lepo gozdno pot, ki se vije vse do vznožja Krasjega vrha. Pot je primerna tudi za pse (na žalost našega danes ni bilo zraven - bo pa drugič obvezno), ker ne gre po prostem (ni pretirane toplote). Nato pa prideš do jase in nadaljuješ pot skozi luškan gozdiček. Čez kako uro pa si poplačan; PRIDEŠ NAMREČ DO KAVERN oz. ostankov od vojne, kjer so se včasih borili vojaki. Ko se pot strmeje vzpne in nas pripelje do razvalin svetovne vojne. Levo pod nami v  opazimo večjo kovinsko kletko v kateri so spravljene neeksplodirane bombe. Potem greš na greben, kjer se nam odpre lep razgled na Bovško kotlino in okoliške vrhove. Sledi še slabih deset minut hoje po nezahtevnem vršnem grebenu. Na vrhu sva bila približno ob peti popoldan in imela izjemen pogled na okolico ;), da mi je preden sem si vse ogledala moral kar oči pokrit. BILO JE FAJN, vreme je bilo Odlično in tudi družba je bila dobra (dva starejša domačina gospoda), ki sta nama tudi pomagala najti pot do Raven - nazaj namreč nisva šla po isti, ampak OKOLI SNEŽNE JAME.
KRASJI VRH TOREJ LAHKO TOPLO PRIPOROČAM in sklenem, da bomo še kdaj prišli. Pa še ovčke smo imeli, tako, da smo povohali malo zdravilnih drekcev in pomahali proti Krnski koči, ki pa ostane za kdaj drugič ;). HRIBI SO ZASTONJ IN VEDNO SO NAS VESELI, če sta le družba in volja na mestu pa seveda glava cela.

"Naši dnevi so le nekoliko daljši kot list, ki spomladi ozeleni in jeseni porumeni in oveni. Pa vendar ne štejejo dnevi, ki smo jih živeli ampak globina. Pomembno je, kako smo živeli, ljubili in koliko src smo se dotaknili."





Ni komentarjev:

Objavite komentar