Zaključni počitniški izlet

V življenju smo se veliko stvari naučili v šoli, veliko smo se naučili od svojih staršev in nenazadnje smo določeno znanje osvojili tudi na svojem delovnem mestu. To pomeni, da smo skozi učenje prejemali in zaznavali določene informacije, ki nam služijo za preživetje v določenem krogu ljudi. Nabrali smo si veliko statisčnih podatkov, a ob vsem tem nihče ni dal poudarek na osnovnah temelja življenja.

Nihče nas ni naučil, da je  MISEL tista, ki je najpomembejša v življenju vsakega od nas. Sprejeti misli in v svoj svet in se jih nato zavedati,  je največ kar lahko premoremo. Rasti in se pozitivno oblikovati je temelj za uspeh in zadovoljstvo našega obstoja.

Danes pa smo še zadnji uradni '' počtniški '' dan izkoristili na Voglu. Počitnice so torej zaključene (oz. trajajo še tri ure). Imeli smo se fajn, ker je bilo vreme čisto in popolno. Navzgor smo hodili dve uri pa še nekaj, na vrhu smo bili sami in res lepo zaključili poletno sezono.

Življenje nam prinaša dobre in slabe stvari. Ni pomembno samo, da prebrodimo slabe, ampak tudi, da znamo uživati v dobrih.

Wishlist

Dodajam tegale
http://hood.si/steklenicke-za-vodo/vapur/vapur-zlozljiva-plastenka-crna.html

Moški so šibkejši spol

Na ženskah svet stoji! Ravno danes sem prišla do presenetljive ugotovitve, da je morda predpostavka o močnejšem moškem spolu napačna. Kaj pa bi brez predstavnic dveh X kromosomov. Procentualno lahko rečem, da ženske bolj pripomorejo h koristnemu razvoju in življenju v družbi, kot moški. Imamo večji ČUT DOLŽNOSTI za druge in nas zato ni treba opozarjati, kaj je potrebno opraviti za druge. Na žalost ugotavljam, da je vrzel med odraslimi moškimi in ženskami vse opaznejša in da so ženske vidno bolj ZRELE kot M. Pri enaki starosti so nedvomno bolj odgovorne, več naredijo za družino, so bolj informirane. M pa so PETELINI. Večinoma le govorijo in skrbijo za svojo rit. Pa ne vsi, ampak vseeno se mi zdi delež koristnih ženskih akterk večji od moških. Se pa najde kaka svetu primerk ki je prej izjema ko pravilo.

Ko je stvar narejena, je narejena, ne glej nazaj, glej naprej, na tvoj naslednji cilj.

http://www.zurnal24.si/dokazano-moski-so-sibkejsi-spol-clanek-136279

Črevo.

Zanimiv in novičk poln dan se počasi preveša v večerni čas. Sreda je, torej smo že ''na sredini'' trenutnega tedna. Jutra so prav neprijetno meglena in mrzla, kar škodi Canijevim tačkam in se zato poskusimo izogibati travi in posledično skrbi z jutranjo roso.
Očke so že (skoraj) zdrave, saj me je Maja naučila pogledat pod veke in zato vem, kakšna naj bi približno izgledala zdrava pasja uč. Težave s pršicami so se (malo) umirile, slišim pa, da imajo v vrtcu UŠI :P. Res dobra stvar pobarvanih las pa je, da uši na nas (pobarvane bučmane) ne grejo! Tako, da se kar pod nosom lahko obrišejo vsi, ki se iz raznoraznih razlogov ne marate pobarvati. Pa ko smo že pri bučah, danes smo dobili eno tisto pravo. Ni še Haloween, zato je še ne bomo rezljali, bo počakala na nekje sredino oktobra. Dopoldan sem si vzela čas za urejanje okolice ali bolje rečeno presajanje rož na okenskih policah. Stran sem vrgla vse že uvele in posušene bilke, ki so depresivno zrle iznad mojega okna in peljala v cvetličarno sklede, da mi je vsadila nove. Tako imamo zdaj pred vrati pritlikavi paradižnik, reso, na oknu pa bršljan in ciklam. Ne maram kakršnihkoli krizantem ali podobnega halamovja. Všeč so mi rese, zimzelenovci in mačehe.
Nato sem dobila lepo slikico dojenčice Mie, ki je danes zapustila porodniško sobo in odšla domov. Popoldan pa tudi ni minil brez kakega koristnega ali vsaj dobrega dela :o). Šla sem na sprehod, opucala svoj avto in nato posesala sobo; še enkrat danes  >:S ravno, ko je bila vsa čista in škatle lepo zložene na vrh omare, sem nezgodno trčila ob svojo jesensko košarico na sredini sobe in TUF vseee se je streeeslo. In tako sem spet veselo lahko začela znova pobirati zasabne odpadke. Jak!

Kljub temu pa sem zadovoljna in lahko rečem, da je moja soba znatno čistejša od tistih drugih, ki jih imajo nekateri moji vrstniki in so dobesedno '' votline ''. Kaj veš, mogoče pa so v prednosti vsaj pri nagradni igri Sisi Elle :o), FOUŠ.

Pa, da ne  boste čudno gledali, zakaj takšen naslov današnjega posta; tale zamisel se mi res zdi dobra:

Pa jaz na strehi, pa ti na strehi, pa on na strehi

La La La La La
La La La La li!

Bela Ljubljana, nikdar ni zaspana, o ne! Pa se spet javljam na tale blogec, ki bo počasi postal malo manj redno updatan in malo bolj zanemarjen. Kaj čmo, počitnic je skorajda konec in časa bo vsemanj, kar že zadnje dni močno občutim! Sem namreč v fazi ''selitev narodov'', saj bo kmalu treba spet napolnit študentski ogromen kufer in popokati proti prestolnici, ki željno čaka na študente. Ja, spet bo veliko brucov, jaz pa (ŽE!) 4. letnik. Ne vem še, pri kom si bom izbrala delanje diplomske naloge. Vsekakor pa mi je bolj pomemben odnos in dostop do profesorjev, kot pa samo področje raziskovanja :P. Sem pa že glavno stvari pripravila, tako, da mi jih tatko čez vikend samo dostavi; PAZI TOVORNI PROMET ;). In potem prideva še midva s tamalim najbrž v nedeljo in se namestva, prijetno ugnezdiva pa smo pripravljeni na nove (ob) študijske dogodivščine. Zanima me, kam bomo imeli absolventski izlet in kakšni bodo nekateri predmeti; mika me predvsem Praktikum pa Nova religijska gibanja. Pa bomo vstopili v še zadnje leto (vsaj upam) na FDV-ju, za katero pa spet ne dvomim, da ga bom po tolikih pridobljenih znanjih uspešno naredila. Pa bova s Canijem že diplomanta! Kar pa res ni kar tako :P, če se še spomnim, ko sva se učila za maturitetne pole.

Dopoldan pa smo se danes odpravili k Soči. Šla sva skupaj z Lio, ki je te dni na počitnicah pri noni. To pa zaradi vesele novice, da je 25. septembra postala starejša sestrica in mamice zdaj ni, ker še čakata, da prideta iz bolnice z dojenčico :o).

Nabirali smo kamenčke, se igrali s Smrketo in Smrkci in brali zgodbico o Hello Kitty  <3.
Cani je bil z nami in lahko rečem, da sta bila oba tamlajša dva člana res pridna, tako, da ju bomo še vzeli s sabo.
Popoldan pa sem šla ven in uspešno našla produkte, ki jih potrebujem za s sabo prihodnji teden. Gel, šampon, zobna ščetka in tako dalje gre ta zgodba. Res ne vem, moja družina se ne veča, pa imamo vsakič več tovora za prekladat. Je že res, da imamo punce ponavadi veliko oblek, ampak en tolk jih pa vsak potrebuje, sicer pa ni čudno, saj me celo poletje ni bilo v Ljubljani. Enkrat je pač potrebno nadoknadit in peljat vse tja. Kot sem že povedala, so bile to zame dobre počitnice :P. Upam, da bodo tudi prihodnje take, polne ljubezni, pasjih nagajivščin in prijateljstva, ki sem ga prejšnja poletja pogrešala, zdaj pa mi zelo ustreza. Sem pa odločno sklenila, da si bom letos med letom vzela več časa ZASE in za počitek. Mislim, da je to edino, zaradi česar sem se kdaj slabše polutila in zaradi česar mi študijska doba ni bila všeč, zato bom načrtno več časa namenila počivanju, sebi in SPANCU :P.

 

 Znanje je najboljše življenjsko zavarovanje.

http://www.youtube.com/watch?v=AEFyWFKP60Q

ena butasta

ne vrjemi nikoli 3 osebam: rak, strelec, riba - oni so sebični.
ne izgubi nikoli 3 osebe: bik , oven, kozorog - oni so iskreni in pravi za ljubezen.
ne pusti nikol 3 osebam da gredo od tebe: devica, tehtnica, škorpijon - oni vedo kako ohraniti skrivnost.
ne izgubi nikoli 3 osebe: lev, dvojček, vodnar - oni so pravi prijatelji.
kopiraj to in napiši kar si : DEVICA ;)

jesenski venček

Današnji dan pa sem preživela jesensko ustvarjalno :D. Lotila sem se oblikovanja venčka, ki je sestavljen iz jesenskih plodov, ki sem jih v naravi našla prejšnji teden. Sestavljen je iz borovčkov, bučk, lišajev in kostanja. Najprej sem našla eno osnovo (ki je sicer pripadala pomladnemu kupljenemu) in nanjo pritrdila veje z iglicami. Sledilo je vezanje z zlato žičko in dodajanje okraskov. Žal pa doma nimajo posluha za nas '' ustvarjalce '' in je venček končal na lesu na balkonu (nad kontejnerjem), prepričana pa sem, da bo kmalu pristal v smeteh pod njim, ko bom v Ljubljani, zato ob tej priložnosti ponujam venček v dar komurkoli, ki bi ga želel. Meni je čudovit in naraven, ročno narejen, enkraten za na hišna vrata. Pa naj ima kupljenega tisti, ki ne zna ceniti ustvarjanja :P. 
Pa še tole, zadnje čase mi ga tehnologija pošteno svira in tudi moj mobi se nekaj zeza, večkrat se mi zapre in pravi, da moraš dati kartico SIM, samo da veste, če bom iz neznanega razloga '' nedosegljiva ''.



26. september ~ MIA

Postati mamica je lepo,
ko vidiš detece ljubo,
kmalu pozabiš vse trpljenje,
začenja novo se življenje.

Krn s Canijem :o).

Pester dan je za menoj, eden tistih prekratkih. Tole je zadnji vikend, ko mi (še) ni treba spakirati v prestolnico, zato sem včeraj sklenila, da bi ga rada izkoristila ali drugače rečeno - '' obeležila '' s kakšnim izletom. Mojadva sta šla v Benetke in na otoček poleg njih, sprva vabljena zraven sem odklonila, ker smo ugotovili, da prvič, nima kdo imeti tamalega in drugič, bi denar raje prihranila za kakšno pozimsko potovanje. Tako sem še zvečer kolebala med tem, kam bi se odpravila. Družbe (žal) nisem našla, ali pa sem se nanjo prekasno spomnia. Za drugič že vem za tisto, ki bo šla z mano, če bo našla svoj čas :o).
Počitnice so praktično že zaključene. Zjutraj pa me je predramil zvok vžiga avtomobila, ko sta se našedva odpravljala na svoj beneški ogled v ranem meglenem jutru. Ura je bila malo pred sedmo in zunaj tema, zoprna megla (na katero se bo počasi treba spet navaditi :P) in borih 12 stopinj Celzija. Pa sem se odločila, da jaz ne bom ostala doma in sva se s tamalim odpravila na izlet na Krn. Pot sem že poznala, pa sem kljub temu odkrila eno novo in tako sva gor šla po drugi, dol pa po navadni. Najprej sva šla po travi po bližnjicah, ki jih zadnjič še opazila nisva. Sem pa bila vesela, da je bil tokrat z mano Canko, da vsaj nisem bila čisto sama. Tako sem se prestrašila, ker sva srečala neko bokserko, ki je Canija prijela za vrat in ga ni hotela izpustiti; raje si ne predstavljam več, kaj bi bilo, če je nebi uspeli ločiti od njegovega majhnega telesca, takole pa je, če lastnik ne obvlada svojega psa (nimam zastonj pudlja in GA obvladam), lastniki pa shame of!
Pot navzgor se je malce vlekla, sprva sta šli skozi dve zanimvi oddaji, nato pa se je začel še vzpon pod kočo, ki sicer izgleda blizu, a ponavadi traja do nje še kako uro. Glede na to, da sva od izhodišča odšla ob 8h in prispela na vrh ob pol 11h sva bila dosti pridna ;).
Parkirišče je bilo ZABASANO z avtomobili, tako da sem komaj dobila prostor, kjer sem pustila mojega. Na vrhu pa je tudi bilo kar nekaj pohodnikov, še več pa sva jih srečala po poti navzdol. Res ne razumem ljudi, ki v največji vročini rinejo proti vrhu. Je pa res, da so tile malce ''goljufali'' :P ker so imeli meglo, ki je šla ob hribu proti vrhu, ki je mi (tazgodnji) nismo bili deležni (naravna aircondition pač). Na vrhu so mi skuhali kafico, pojedla sva vsak svojo malco, malce poklepetala z ostalimi gorniki in se odpravila nazaj dol. Vmes sva videla eno živahno prinašalko, gručo omaganih punc in čredo lepih konjčkov. Do avta pa sva prišla zadovoljna, saj ni bilo vroče in zato nisva bila preveč utrujena. Nato pa še pot domov, ki me je, roko na srce, skrbela bolj kot tista na vrh bule :o). Cesta je ozka, a k sreči sem uspela pripeljati, se izogibati nasprotnim in se varno vrnit domov.
Zelo lačččna sem najprej pospravila vso opremo, nato pa skuhala zase njoke v mesni omaki skupaj s papriko, potem pa sem se lotila še ostalega dela. Najprej sem okopala tamalga. Potem sem ga razčesala, mu umila zobke, dala zdravila in zrihtala uha. Nadaljevala sem z zlaganjem perila, likanjem in sesanjem. Mislim, da bom zvečer padla v posteljo. Da ne omenjam, da sem počistila tudi vso posodo. Hvalabogu imam Krupsija, da mi privošči kak topel napitek ;). Mislim, da si zdaj zaslužim nekaj prostih momentov zase, da vidimo, kaj ponuja televizija. Pa tudi o pašti nekaj razmišljam ;). Mali pa se je pomastil s sardinami :D.

Namesto, da razmišljate, kaj zamujate, raje mislite na to, kaj imate, a drugi zamujajo.

in čez nekaj časa; REČENO STORJENO

9h 04min Prvi jesenski dan

Prvi jesenski dan je tukaj; počasi se izteka tudi tri mesece dolgo in široko obdobje študijskega oddiha. Danes sem bila pridna in sem zlikala kup perila, ki je v kleti čakal na Mesijo, ki prihaja iz nebes ;). Potem pa sem si pospravila omaro in spakirala vse za v Lublano. Včeraj smo bili na Krasjem vrhu in je bilo res tako jesensko popoldne, bil je tudi Canko in bil izjemno priden, skratka, ni nam bilo dolgčas in imeli smo se fajn.
Dopoldan sem preživela v družbi babnc, sicer bolj na kratko, ampak zanimivo ;). Izkoristit poskušamo še ta teden, ko imamo počitnice, ker gremo potem nazaj med Kardeljeve klopi ;). Kot kaže, bo jesen še zanimiva in polna politčnega dogajanja. Sploh notranja politika bo živahna, saj se na vidiku kažejo predčasne volitve, torej bodo kmalu začele predvolilne kampanje. Včeraj sem gledala oddajo, kjer so razni '' veljaki '' razpravljali o ukrepih in sklenila, da bom še krepko premislila, komu bom posvetila svoj glas. Kriza se je izkazala za veliko večjo, kot so vsi sploh pričakovali in tudi Slovenija ni več daleč od brezna zaradi najetih posojil, žal imamo nesposobne ljudi v vladi, ki bi vse to lahko rešili, resnica je takšna, žal.

Postanemo tisto, kar ves dan premišljujemo.

22. Deveti

Zdaj ni čas, da bi premišljeval o tem, česar nimaš. Premišljuj, kaj lahko narediš s tem, kar imaš.

"Padec vlade je nauk za prihodnje"

Kot zagotovo že vrabci na veji čivkajo in veveričke v ta račun mahajo z ritkami, je vlada šla ali kot pravilno rečeno, ni dobila zaupnice v parlamentu. Ekipa, kateri je poveljeval Pahor, je tako dokončno dobila feedback poslancev in izvdela, kaj o njej menijo ali bolje rečeno; kar smo vsi že dolgo vedeli :/. Pa bo kaj drugače ? To se verjetno sprašuje marsikateri volivec, sploh zdaj, ko se nam obetajo nove predvolilne kampanje (ki bodo, roko na srce, kot nalašč za letošnje pisanje PIAR diplom) z novimi volitvami v roku meseca dni. Sama sem prvič postavljena pred odločitev, da resnično ne vem, ali bi se jih udeležila ali bi se državljanske pravice vzdržala. Situacija je že tako dovolj klavrna.
Očitno se bomo za nekaj časa morali odpovedati nepotrebnim stroškom, kamor spadajo tudi luksuzni dopusti. Če že študenti nimamo denarja, je pa vsaj Sisi šla na počitnice ;).
Čeprav povsod izleti niso tako dragi http://www.sta-lj.com/ .

Mladost je nekaj, kar imajo samo mladi in kar cenijo samo starejši.

Danes pa imam nekakšno prosto popoldne, brez planov ;). Sploh ne vem, kaj bi rekla, ampak mi je FANJ. Na postelji imam svežo posteljnino, na mizici sredi sobe jesenske plodove in tudi zunaj diši po septembru. Ostalo mi je še dva tedna prostih dni, ki jih poskusim čimbolj izkoristit, za branje revij; ravno me čaka ena na postelji, sprehode v naravi in obiske mest. Dopoldan smo zavili v Staro Gorico, kjer človek ne more mimo nekakšnega občutka otroške nostalgije, saj smo v preteklosti večkrat obiskovali staro mestno središče :P. Najprej smo šli do trgovine s čevlji in pogledali jesensko kolekcijo pa nekaj Camperjevih modelov, kjer nisem našla nobenega dobrega zase, imeli pa so precej dobrih in lepih moških variant. Cani je bil priden in potrpežljivo ogledoval izložbe in pil kavo skupaj z zaljubljenim parom ;). Iskali smo kako trgovino z azijsko robo, pa razočarani ugotovili, da jih je vse več zaprlo svoje manjše prodajalne in se preselilo v velike scattolette. TO PA JE PRODUKT ZAHODNJAŠKEGA LIBERALNEGA KAPITALIZMA. Le kam so vse majhne prodajalne šle?
NImiVŠEČ!
Želela bi si, da bi gospodarska recesija pripeljala do vnovične dekoncentracije. Vse pravzaprav preplavlja nekakšna univerzalizacija in atomizacija, zaradi česar so si vsa mesta vse bolj podobna in potrošniki vse bolj blizu :S shame on.
Pogrešam stara mestna jedra, spomnim se železnine, ki je včasih bila v stari ulici, kjer so imeli ''šraufou skoraj do stropa in velike lestve'' prav sem sva s tatom hodila, ko sem bila mlajša in smo bili v fazi selitev iz bloka v sedanjo hišo :P. Pa spomnim se majhne trgovinice na vogalu, kamor smo hodili iskat balkonsko slamo. Spomnim se tudi Stande, kjer so imeli lepe igrače, ki so me vedno bolj zanimale, kot ''jesenske obleke za šolski čas ki prihaja in ki jih Anja zdaj rabiš, zato prosim pomeri to in nehaj sitnarit s Trudijem ''. To so bili časi, popolnoma različni kot današnji, saj je v svetu vladala drugačna ekonomija. Da je ekonomij več vrst mi najbrž ni treba razpravljati, da v svetu dominira samo ena, pa tudi ne. Prihaja čas, ko se bomo morali postaviti zase in čas, v katerem so stalne zaposlitve postale utopija.
Zavedam se, da po končani diplomi zaposlitve kaj kmalu zagotovo ne bom našla in da je vprašanje, če bo sistem zaposlitev za nedoločen čas takrat sploh še veljal. Zato se bom po svojih močeh trudila in se izobraževala, dokler bom pač imela voljo. Je pa že bolje imeti status in prednosti, ki mu pripadajo, kot pa neumorno čakati na zavodu in se smiliti sebi, okolici in biti v breme domačim, ki že tako financirajo velik del mladostništva. Ameriški sistem temporary jobsov se nedvomno v vse večjem obsegu pojavlja v Sloveniji in mnogi menijo, da bo odslej važna le še kreativnost. To pa naj bi jaz imela, ne da.
Ugotavljam pa še nekaj, da mi zadnje čase vse bolj pirjajo intenzivne vonjave, še posebej naravne, s čimer sem včasih imela probleme, ker so mi povzročale glavobol; vse bolj mi diši sivka, čajevec, kava in melisa, da se včasih kar čudim, da me ne moti. Si pa probam čas vzet tudi za maile in vsem mojim dopisovalkam in zvestim kolegicam do časa odpisati :). Saj veste katere ste, rada vas imam.

Polno glavo

A je možno, da sem tako utrujena, da še komaj stojim? NI RES; sesti moram. Danes pa je res en tak ornk težak dan :o). Že začel se je vremensko dokaj klavrno, nadaljeval pa vse manj prijetno. Poleg tega, da smo (znova) izvedeli, kako tvegane so očesne motnje pri pudljih, pospravili celo palačo, bili na pogovoru s kolegico, ki ni prinesel večjih pozitivnih novic, izvedeli, zakaj za vraga obleke v Kiku vedno smrdijo in poslušali, kako težki so otroci pri pouku, smo uspeli dočakati nekoliko nižje stopinje Celzija. Vsaj tata tako pravi, jaz osebno ne čutim opevanega padca temperatur in sem pričakovala še nižje. Sicer ravno zdajle pijem topel čaj, a zgolj zato, ker me od vsega skupaj malo boli glava (že nekaj dni pa tudi eden od čekanov). Pa je le ena prijetna obletnica na današnji dan; 7 mesecev moje zveze. Ni veliko, pa tudi ne malo in ravno zato sem v dar dobila najlepšo zapestnico  <3

Pa tudi razglednice iz Španije so končno prispele v naše konce. Očitno vsaj teh niso ukradli ;).

Njen trenutek prihaja...

... prihaja njen čas.


Poletje se je poslovilo, zato je čas za drugačne tone.


'' SNUPI on color ''
Shladilo naj bi se čez noč, dež je začel padat, nedelja pa ni bila nič posebnega. Edino, kar me ta trenutek skrbi, je, kako bom jutri bolnega psa transportirala do veterinarja ? Upam, da se bo vreme malce umirilo. Sem namreč brez avta, mami pa tudi dela, Pasata pa ne znam krmarit :P, torej gremo v najslabšem primeru brez avta. Že nekaj časa ima namreč Cankec vnetje očes, ki ga je po mojem predvidevanju, staknil zaradi klime v avtomobilu. Pudlji imajo občutljive oči in velikokrat tudi poginejo zaradi očesnih mren. Prijatelj Čon je namreč kmalu po petem letu postal slep in se je tako le po feelingu obnašal in hodil iskat žogico. Mi K SREČI (trkam na mizo) do sedaj z učkami nismo imeli večjih sitnosti, se pa poleti dostikrat vnamejo zaradi klime ali prevelike temperaturne spremembe.
Ali je utopično pričakovati, da bomo zaradi takšnih vremenskih razmer imeli malce oddiha pred glasnimi živahnimi prijaznimi sosedi? KAKOPAK NE. Očitno sva se motili, ko sva mislili, da bo zaradi dežja tišina. Njihov pes je namreč ostal zunaj in se neznansko boji nevihte, zato cvili, prha in kruli na vso moč. SHAME ON (lastniki)
http://druzina.enaa.com/Dom/Domaci-ljubljencki/Kako-pomagate-psu-ki-se-boji-neviht.html

Zaklad je pot, po kateri hodiš in ne kraj kamor si namenjen. Edini učitelji so ti ljudje, ki jih na svoji poti srečuješ.

V mesto je prišla jesen.

In z njo se počasi približuje tudi novo šolsko leto. Sama se na žalost še nisem uspela zrihtat pa iti v knjigarno in si kupiti kak fluki, mapo ali blok, da bi vsaj imela s kom pisati. Imam pa vsaj peresko z milko kravico, ki sem jo našla v Duty Free-ju v Španiji. Prav zelo je fajn, ker je tako prostorna in gre notri vsa moja krama, ''ki naj bi jo rabila''.
Poslušam prijeten zvok drv, kar spominja na to, da bo kmalu hladneje in da bodo dnevi vse krajši, noči pa daljše in temnejše ;). Prosti dnevi se bodo končali in treba bo nazaj za zvezke. Pa saj je bilo lepo, poletje ni bilo prehudo pa tudi izkoristila sem ga kolikor sem mogla. Če bi izbirala, bi mogoče le še kam šla za par dni, a žal finance ne dopuščajo več. Pa saj smo bili tudi na Nizozemskem za prvi maj, tako, da se letos ne gre pritoževati. Morda nam jo rata kam odpotivat med zimskimi počitnicami :P, če ne bo budget š bolj suhcen :I.
Sama sem doma, moji so šli pohajat, Mali pa si je vzel popoldan  '' <3 free '', tako, da se mi zdi, da bom ravno zdaj pristala v postelji :P. Bom pa danes tudi zvečer spet gledala Ribo na oko. Prav zaniiva oddaja in včerajšnji kandidat res ni bil od muh. Zanimiva oddaja pa še uporabna (no recimo, sama se nikoli nebi spravla pacat omake poleg purana, ki bi bila iz kečapa, gorčice in medu :OOO ).

Pa še ena stvar je, zaradi katere se neznansko troštam prihajajočega letnega časa: KAKI!

Now baby, what've you done to your hair?
Is it just the same time of year
When you think that you don't really care?
Now baby, what have you done to your hair?
Wear your eyes as dark as night
Paint your face with what you like
Wear your love like it is made of hate
Born to destroy: born to create.



Ena za lepši vsakdan

Ljudje, ki naredijo vaše življenje bogato in drugačno, niso tisti z najvišjimi diplomami ali najboljšimi rezultati, niti tisti z največ denarja ali najvišjimi nagradami. To so vsakdanji ljudje, ki jim je veliko do vas, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z vami. Zato nikdar ne pozabite teh ljudi. 



cuaderno de vijaje :D

IT IS TIME FOR BARC BARC BARCELONNA

Na pot sva odšla v sredo zjutraj, torej 7. septembra smo se odpeljali proti letališču Marco Polo. Letališče je bolj majhno, prvič pa me je v nebesa popelal Ryanair ;) za katerega sem bila na začetku kar malo skeptična. Kaj naj rečem, vredu je, pač ni nobenega obroka vključenega v ceno, je pa res, da tudi Adrijin sendvič ni to, kar jaz pojmujem pod ta izraz. Pri tem ponudniku je potrebno biti pazljiv le na cene, jih redno čekirati, a če je možno iz različnih pc-jev, saj večkrat kot preveriš karto, višjo ceno ti štela, ker zazna, kdo preverja katero ticket. Tako sem rezervirala ''zgolj'' 15 kg dovoljene prtljage, ki pa je niti slučajno (ne tja ne nazaj) nisem presegla. Let je trajal približno dve uri, na letališču v Barceloni pa sva se sprva malo lovila, potem pa uspšeno našla bus, ki naju je pripeljal do centra in butca od tu, šla z vsooo kraaaamo peš do hotela (ki ga kar ni in ni bilo :/ ).

Hotel sva imela bolj SV od starega mestnega dela.

Barcelona je lepa. Ogledala sva si vse glavne znamenitosti.

CASA GAUDI CON PARC GUELL
To je izjemno luškana hiška, kjer je živel arhitekt Gaudi, pred njo pa je slavna klopca, na kateri se vsiii fotkajo, ko grejo v Barcelono. Meni je bil všeč park okoli hiše, kjer je bilo veliko grmičkov, med njimi tudi prekrasna bugenvilija. Okolica je bila všečna, sama hiša pa ne, zato vstopa vanjo ne priporočam

La PEDRERA
Zelo zanimiva stavba v samem mestnem središču, ki ima še posebno zanimivo streho. Priporočam. Luškana, še posebej za tiste, ki ne marate vodoravnih robov SS.

SAGRADA FAMILIA

Stara in nedokončana katedrala v severnejšem delu mesta. Je najbolj znana zgradba Barcelone. Meni ni bila nekaj posebnega, sploh zato, ker ni dokončana in pogled nanjo izredno kazijo žerjavi. Notranjost pa tudi ni nekaj posebnega, razen podpornih stolpov. Priporočam predvsem ogled od zunaj, od znotraj se pa ne izplača tako, še manj pa ogled stolpov.

CASA BATLLO

Zelo zanimiva stavba, boljša od Pedrere in Sagrade, meni je bila najbolj všeč.

ŽIVALSKI VRT

Ta si tudi zasluži same pohvale, je zelo lep vrt z ogromno živalmi in si je potrebno kar vzeti čas. Čist je, pa tudi živali so videti živahne in zdrave.

TWINKLE TWINKLE ;) little *

Da ne bo izgledalo, da sva ves čas posvečala samo kulturno - zgodovinskim institucijam (kar se, roko na srce, pri teh letih niti nebi spodobilo), sva zavila tudi v Starbucks, si koooončno pogledala Nespresso, kjer pa nama niso hoteli skuhati kave in šla v trgovino Camper. Starbucks me je znova NAVDUŠIL z enkratno belo kavo <3, čevljev pa, žal, nisem dobila, zaradi tega, ker sva ostala brez denarja, ker so nama ga vzeli nepridipravi, da sva bila prisiljena preživeti z mojim budžejem ;) in tako nisem upala tvegati in porabiti denar še za obutev. Zelo mi je žal, da si jih nisem kupila že prvi dan v centru, ko nisem bila obremenjena s tem, ali bova uspela preživeti z mojimi bankovci :P. Pa kaj, pač je šlo mimo. Kljub temu, da mi  je na starih že skoraj prst ven pogledal, bom pač morala počakati na naslednjo špansko dogodivščino ali pa jih poiskati kje drugje.

Zelo dobre so mi tudi trgovine v orientalskem stilu, pa takšne s spominki, ki pa so zelo drage, zato tokrat nisem veliko prinesla, ampak res samo najbližjim. Največ je seveda z moje strani dobil moj Mali in mali  <3 ker mi pač največ pomenita. Da pa ostali ne boste mislili, da sem pozabila na vas, boste dobili kartice. Tokrat res nisem upala porabiti preveč denarja po tako grenki izkušnji, zato sem iz previdnosti kupovala dosti manj, kot na preteklih potovanjih.

Poleg tega, pa sva v starem delu našla tudi muzej Picasso, ki pa resnično ni bil po mojem okusu. Kubizem ni zame in mogoče sem preveč pričakovala. Boljši je bil umetnostni muzej, ki pa se tudi ne more primerati z večjimi evropskimi in se ne more ravno pohvaliti z nekimi super avtorji.

MONTJUIC

Je okrožje, ki je v bistvu park. Namenjen je oddihu in ima zelene površine, žal sva ga obiskala zvečer in si bolj ogledala razgled z gradu. Je nedvomno romantičen predel in ga je potrebno videti, a zopet se žal ne more primerjati s parki v kakšnih bolj namočenih velemenstih. Rastje je bolj bogo ampak vseeno, vreden ogleda in vstopnice!

Tudi nočno življenje je živahno, utrip mesta pa se čuti preko celega dne. Zanimive so razne stojnice z zapestnicami, kjer pa se ''res nism šparala :P''. Trgovine pa so iste kot pri nas (Zara, Bershka, H&M), cene pa so nizke. Našla sva tudi bulvar s starinarnicami.

Hrana je dobra in se lahko naješ za malo denarja. Najbolj so znani po PAELLAH. To je bila nekoč jed revnih – pripravljali so jo namreč iz ostankov. Zgodba je podobna kot pri slavni pici, ki je bila ravno tako nekoč hrana revnih. Večinoma imajo ljudje napačno predstavo, da je v njej riba, v resnici so osnovne sestavine navadne paelle različne vrste mesa, zelenjave in riž. Pravzaprav velja, da več sestavin, kot ji dodamo, boljši okus ima. Če še niste vedeli, pri paelli je žafran značilna in ena najpomembnejših sestavin. Sama sem izbrala zelenjavno, Mali pa mesno paello in sta bili dobrega okusa, me je pa vedno ko sem jih opazovala mučilo, zakaj za vraga pa je riž rumen?

IZLETI IZVEN MESTA

MONTSERAT IN SITGES

Po prihodu vožnja do slikovitega pogorja Montserrat smo imeli ogled znanega benediktinskega samostana, ki je ena izmed španskih množično obleganih točk, zlasti s strani katoličanov. Okolica je bila zelo zanimiva, še bolj pa pogled na samo stavbo, ki je dobesedno zgrajena med skalami. Možno je videti baziliko in muzej. Ogled je vreden denarja, sploh ko prideš na vrh, kamor te pripelje vzpenjača, in se ti odpre pogled na okoliške kraje. Za tem smo se podali v obmorsko mestec Sitges, ki me je očaralo in si ogledali muzej Bacardi. Med prostim terminom pa sem zavila še do peščene plaže, namočila tačke in se enkrat vrgla v špansko morje.

GIRONA IN FIGUERAS

Naslednje špansko raziskovanje manjšega kraja se je nadaljevalo v Gironi, ki je zelo lepa in podobna beneškim otočkom. Mesto spominja na srednjeveške ulice, ima kamnite tlakovane predele in grad. Hiške so raznih barv in res luškane. Ocena deset!

Figueras pa je rojstni kraj slikarja Dalija, ki si zasluži vse pohvale. Bil je izurjen risar, najbolj znan po udarnih, bizarnih in čudovitih slikah in ostalih umetniški delih nadrealistične usmeritve. Njegove slikarske sposobnosti pogosto pripisujejo vplivu renesančnih mojstrov. Njegovo najbolj znano delo pa je Vztrajnost spomina. Salvadorjev umetniški repertoar vključuje prav tako film, kiparstvo in fotografijo. Meni so bila od španskih njegova slikarska dela najboljša, še posebej karikature.

To pa bi bilo nekako na kratko o mojem potovanju v Španijo. Toliko stvari se je zgodilo, da sem verjetno katero pozabila in jo izpustila. Sklenem lahko, da sem se imela krasno. Življenje najde svoje bogastvo v izzivih sveta in svojo vrednost v izzivih ljubezni. Upam, da bova še prišla in nikoli ne bom pozabila, ni pomembno kje, temveč s kom si.



Cómo comenzamos, yo no lo sé
La historia que no tiene fin
Ni cómo llegaste a ser la mujer
Que toda la vida pedí

Contigo hace falta pasión
Y un toque de poesía
Y sabiduría, pues yo
Trabajo con fantasías

Recuerdas el día que te canté?
Fue un súbito escalofrío
Por si no lo sabes te lo diré:
Yo nunca dejé de sentirlo

Contigo hace falta pasión
No debe fallar jamás
También maestría, pues yo
Trabajo con el corazón

Cantar al amor ya no bastará
Es poco para mí
Si quiero decirte que nunca habrá
Cosa más bella que tú
Cosa más linda que tú
Única como eres
Inmensa cuando quieres
Gracias por existir