A je možno, da sem tako utrujena, da še komaj stojim? NI RES; sesti moram. Danes pa je res en tak ornk težak dan :o). Že začel se je vremensko dokaj klavrno, nadaljeval pa vse manj prijetno. Poleg tega, da smo (znova) izvedeli, kako tvegane so očesne motnje pri pudljih, pospravili celo palačo, bili na pogovoru s kolegico, ki ni prinesel večjih pozitivnih novic, izvedeli, zakaj za vraga obleke v Kiku vedno smrdijo in poslušali, kako težki so otroci pri pouku, smo uspeli dočakati nekoliko nižje stopinje Celzija. Vsaj tata tako pravi, jaz osebno ne čutim opevanega padca temperatur in sem pričakovala še nižje. Sicer ravno zdajle pijem topel čaj, a zgolj zato, ker me od vsega skupaj malo boli glava (že nekaj dni pa tudi eden od čekanov). Pa je le ena prijetna obletnica na današnji dan; 7 mesecev moje zveze. Ni veliko, pa tudi ne malo in ravno zato sem v dar dobila najlepšo zapestnico <3
Pa tudi razglednice iz Španije so končno prispele v naše konce. Očitno vsaj teh niso ukradli ;).
Ni komentarjev:
Objavite komentar