Danes pa imam nekakšno prosto popoldne, brez planov ;). Sploh ne vem, kaj bi rekla, ampak mi je FANJ. Na postelji imam svežo posteljnino, na mizici sredi sobe jesenske plodove in tudi zunaj diši po septembru. Ostalo mi je še dva tedna prostih dni, ki jih poskusim čimbolj izkoristit, za branje revij; ravno me čaka ena na postelji, sprehode v naravi in obiske mest. Dopoldan smo zavili v Staro Gorico, kjer človek ne more mimo nekakšnega občutka otroške nostalgije, saj smo v preteklosti večkrat obiskovali staro mestno središče :P. Najprej smo šli do trgovine s čevlji in pogledali jesensko kolekcijo pa nekaj Camperjevih modelov, kjer nisem našla nobenega dobrega zase, imeli pa so precej dobrih in lepih moških variant. Cani je bil priden in potrpežljivo ogledoval izložbe in pil kavo skupaj z zaljubljenim parom ;). Iskali smo kako trgovino z azijsko robo, pa razočarani ugotovili, da jih je vse več zaprlo svoje manjše prodajalne in se preselilo v velike scattolette. TO PA JE PRODUKT ZAHODNJAŠKEGA LIBERALNEGA KAPITALIZMA. Le kam so vse majhne prodajalne šle?
NImiVŠEČ!
Želela bi si, da bi gospodarska recesija pripeljala do vnovične dekoncentracije. Vse pravzaprav preplavlja nekakšna univerzalizacija in atomizacija, zaradi česar so si vsa mesta vse bolj podobna in potrošniki vse bolj blizu :S shame on.
Pogrešam stara mestna jedra, spomnim se železnine, ki je včasih bila v stari ulici, kjer so imeli ''šraufou skoraj do stropa in velike lestve'' prav sem sva s tatom hodila, ko sem bila mlajša in smo bili v fazi selitev iz bloka v sedanjo hišo :P. Pa spomnim se majhne trgovinice na vogalu, kamor smo hodili iskat balkonsko slamo. Spomnim se tudi Stande, kjer so imeli lepe igrače, ki so me vedno bolj zanimale, kot ''jesenske obleke za šolski čas ki prihaja in ki jih Anja zdaj rabiš, zato prosim pomeri to in nehaj sitnarit s Trudijem ''. To so bili časi, popolnoma različni kot današnji, saj je v svetu vladala drugačna ekonomija. Da je ekonomij več vrst mi najbrž ni treba razpravljati, da v svetu dominira samo ena, pa tudi ne. Prihaja čas, ko se bomo morali postaviti zase in čas, v katerem so stalne zaposlitve postale utopija.
Zavedam se, da po končani diplomi zaposlitve kaj kmalu zagotovo ne bom našla in da je vprašanje, če bo sistem zaposlitev za nedoločen čas takrat sploh še veljal. Zato se bom po svojih močeh trudila in se izobraževala, dokler bom pač imela voljo. Je pa že bolje imeti status in prednosti, ki mu pripadajo, kot pa neumorno čakati na zavodu in se smiliti sebi, okolici in biti v breme domačim, ki že tako financirajo velik del mladostništva. Ameriški sistem temporary jobsov se nedvomno v vse večjem obsegu pojavlja v Sloveniji in mnogi menijo, da bo odslej važna le še kreativnost. To pa naj bi jaz imela, ne da.
Ugotavljam pa še nekaj, da mi zadnje čase vse bolj pirjajo intenzivne vonjave, še posebej naravne, s čimer sem včasih imela probleme, ker so mi povzročale glavobol; vse bolj mi diši sivka, čajevec, kava in melisa, da se včasih kar čudim, da me ne moti. Si pa probam čas vzet tudi za maile in vsem mojim dopisovalkam in zvestim kolegicam do časa odpisati :). Saj veste katere ste, rada vas imam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar