sobota, 3. september 2011

Slovo

Le še nekaj ur NAS loči od mojega dvaindvasetega rojstnega dne. Pa je šla, enaindvajsetka namreč, pa tudi ni bila slaba, pravzaprav mi je kar težko posloviti se od nje, kar navezala sem se nanjo. Zato menim, da je prav zdaj čas, da se ozrem nazaj, v preteklo leto namreč. Poglejmo, kako me je zadnje leto zaznamovalo in kaj sem počela, kaj se je zgodilo, spremenilo ali šlo na slabše/bolše;

- Cani je zdrav
- dobila sem super Fanta
- pozimi nisem nič zbolela
- nimam več zdravil :o)
- končala 3. letnik faxa (še eno leto trpljenja)
- naučila sem se napumpat gume :P
- osvojila kar nekaj vrhov v okolici
- vmes sem imela težja obdobja, ko sem se spet '' zasrala ''
- bila na krasnem potovanju na Nizozemskem - lepa dežela  <3  <3
- vse bolj odvisna od kave
- imela objavljenih in nagrajenijh nekaj fotografij
- uspešno opravila selekcijo prijateljic in dobila osebe, ki mi RES nekaj pomenjo
- zrihtala pasji wc pred našim blokom od MoLJ
- mama se je naučila strižt psa

A sem kaj izpustila? Dejansko se ne spomnim, da bi se zgodilo še kaj posebnega. Saj nimam pustega življenja, to pa res neee, a stvari, ki se dogajajo v meni se ne morejo manifestirat na MATERIALNI način, zato je vse skupaj težko pojasniti. Brez olepševanja lahko rečem, da doživljam neko osebnostno rast ali kako bi se temu reklo. Morda pa to ne sodi na blog. Več o tm kdaj drugič.

Pa še tole sem našla, fotografije mene pred natanko 22 leti (tista na desni je še iz treuščka);

LUŠTNO

A volte mi domando se,
vivrei lo stesso senza te,
se ti saprei dimenticare.
Ma passa un attimo e tu sei,
sei tutto quello che vorrei
incancellabile oramai!
Sembrava un'altra storia che,
il tempo porta via con se,
tu non lasciarmi mai!
tu non lasciarmi!
E piu' mi manchi, piu' tu stai
al centro dei pensieri miei
tu non lasciarmi mai
perche oramai sarai
incancellabile
Con la tua voce, l'allegria
che dentro me non va piu' via
come un tatuaggio sulla pelle.

Ni komentarjev:

Objavite komentar