Zakaj ljudje padamo? Da se po padcu vedno ponovno dvignemo. In kadar jaz tako padem, se vselej tudi poberem. V zadnjih mesecih sem doživela res pestro paleto čustvenih izburhov različnih oseb, ki so me (so)oblikovale in tudi spremenile - pa itak na bolše. Danes sem ZADOVOLJNA S SABO, sem bila pridna in naredila več, kot sem mislila da bom. Zjutraj sva šla z malim lepo na podaljšan sprehod in se imela lepo, pa toplo je in ptički pojejo, sploh po včerajšnjem '' njihovem '' prazniku. Potem pa sva pospravila hišo in dala ampulco, ker so že klopi, pa polikala in posesala vse kar je bilo treba. Uspelo nama je tudi miške prinest na zrak pa poskrbeti za rože. Zdaj imam pa lepo na oknu huggge posodo (sivko, žajbelj, narcise, male mačehe). Pa tudi drugače, se življenje počasi normalizira. Počutim se precej bolje, sploh zdaj, ko dobivam dodano železo. Razen tega, da ne smem jesti rumenega, mlečnih izdelkov, radiča, svinjine, žafrana, jagnetine in gob mi torej ne preti hudega. Je pa naporno takole, ker moreš dost omejevat. Tako pa je, ko se nate zgrne več zdravstvenih problemov naenkrat in moraš nekako '' hendlat '' med njimi. Če odmislim, da sem se prejšnji mesec res počutila švoh, da sem končno ugotovila vse vzroke problemov pri zdravju, sem lahko zdaj mirna, pa tudi ponosna nase. Kljub težavam, ki jih (zavraga no) jaz imam stalno, sem naredila vse in nikoli nobenega razočarala (no razen morda enega, ki pa tako ne zna presoditi).
Fajn se mi zdi, da se sestavljam in bom spet lepa Ančica, pa čeprav blond s pametjo na pravem mestu.
Whenever you feel like a genius, remember there was a time in your life when you were learning to not shit your pants.
Ni komentarjev:
Objavite komentar