moški so z marsa, ženske pa

Berem Giddensa, ki me je navdihnil tudi za oblikovanje današnjega posta. Zelo privlačna je njegova preobrazba intimnosti in jo res priporočam v branje. Ob njej dejansko vsak ugotovi, da spolnost ni več del zasebne sfere ali nepomembna tema, ampak veliko več in bolj kompleksna, kot se sprva zdi. Zanimivo je, da knjge o spolnosti omenjajo družbeni spol, prav tukaj pa se še vedno pojavlja neenakost. Dominacija moškega je prisotna od vedno, pa laiki le mislijo, da je v zadnjem času prišlo do napredaka. Romantična ljubezen sucks. Vsaj zame, je nek prototip debilskega amerikanizma, ki je h nam prišel preko pop kulture. Dokazano je, da moški danes nadzirajo ženske in ne želijo, da bi prišlo do osvoboditve spolnosti iz prevlade njihove domišljave pomembnosti. Giddens pa namiguje, da je potrebna preobrazba intimnosti. Na ta način bi bila partnerja enakopravna in demokratizacija odnosa bi spremenila družbeno okolje, upoštevala pa bi oba partnerja. 

Na moške podoba romantične ljubezni drugače vpliva, take pa označijo  za sanjače, ki so se pustili vplivati ženski. 

Vseeno pa tak '' romantičen moški'' žensko ne obravnava kot enakovredno, tudi če si življenje zgradi okoli nje (podrejanje ni gesta enakosti). Uporablja retoriko kot tržno blago, ne sprejema nove preobrazbe in potlači povezavo med romantiko in intimnostjo. Sicer zna osvajati, še vedno pa je med spoloma prepad izkušnje (vzgoje in izobraževanja). Moški hočejo status med moškimi, ki bi ga omogočile materialne nagrade, povezane z m. solidarnostjo. MOŠKI SP. JE NAPAČNO RAZUMEL TREND PREOBRAZBE INTIMNOSTI, ne razumejo, da mora refleksivni jaz omogočati čustveno rekonstrukcijo preteklosti, da bi strnjeno pripoved prenesli v prihodnost.  

Čustveno zanašanje na ženske je bila skrivnost, odgovor pa so iskali v ženskah, znotraj prikrite odvisnosti so iskali osebnost. Moški so hoteli tisto, kar so ženske dosegle - ni čudno, da so obsedeni s skrivnostjo, ki bi jo lahko razkrile samo one in do katere so hoteli priti z ljubezenskimi osvajanji - pa je v celoti spodletelo.

Pa je res, razmišlja pisatelj, da je odnos na poti do končnega razmerja? Pa tudi tu ugotavlja, da so na boljšem moški - samo oni s spolnim odnosom nekaj pridobijo (dekleta nedvomno izgubijo, občutijo tesnobo in bolečino). S pomočjo anketirank je ugotovil, da še vedno vidijo romanco napredneje od moških in da ne iščejo '' princa '' na belem konju, so bolj sposobne pripovednega artikuliranja dogodka. 

 Said said
Said I remember when we used to sit
In the government yard in Trenchtown
Oba, ob-serving the hypocrites
As they would
mingle with the good people we meet
Good friends we have had,
Oh, good friends we've lost
along the way
In this great future you can't forget your past
So dry your tears, I say

No, woman, no cry
No, woman, no cry
Ee little darling, don't shed no tears
No, woman, no cry.

 

Več za tiste, ki vas zanima, pa v knjigi. Kot že rečeno, sposodite si jo lahko v večini krajev (jaz pa nadaljujem s 4. poglavjem).